Pri nasilju nad starejšimi se pojavljajo različne oblike nasilja, in sicer od psihičnih in čustvenih zlorab, fizičnega nasilja in zanemarjanja do ekonomskega oz. finančnega izkoriščanja, izsiljevanja in spolnega nasilja, poudarjajo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Tudi starejši moški so izpostavljeni različnim vrstam nasilja in povzročiteljem. Velikokrat gre za sorodnike ali druge osebe iz njihove bližine, ki zanje skrbijo, največ nasilja pa se dogaja v domačem okolju. Moški so prav tako bolj osamljeni, saj imajo šibkejšo socialno mrežo od žensk, zato je lahko nasilje velik problem tudi zanje, poudarjajo.

Starejši moški najpogosteje doživljajo nasilje s strani drugih moških, kot so sinovi, vnuki, drugi sorodniki ali sosedje, kar pa ne pomeni, da povzročitelji niso tudi ženske. Žrtve so pogosto izolirane, čutijo občutek sramu in ponižanosti, zato o nasilju težko ali sploh ne spregovorijo, saj je moški v družbi stereotipno definiran kot močan, vzdržljiv, neodvisen, ne izraža šibkosti in čustev, razen jeze. Manj ali sploh ne iščejo pomoči, njihova socialna mreža se z leti zožuje, več je tudi samomorilnosti.

Nasilje nad starejšimi moškimi dosega tudi manj javne pozornosti, saj so programi, ki obravnavajo žrtve nasilja, v večini namenjeni ženskam in otrokom. Tako so moški bolj spregledani in izključeni, podatki o razširjenosti nasilja nad starejšimi moškimi pa podcenjeni, so pri Zbornici – Zvezi povzeli besede članice delovne skupine Darinke Klemenc.

“Tudi na področju preprečevanja, prepoznavanja in obravnave nasilja so pogosteje prezrti, manj seznanjeni so z zakonodajo in preventivnimi akcijami. Zato je potrebno dodatno ozaveščanje vseh, ki se na področju zdravstva, socialnega varstva, lokalnih skupnosti in drugod srečujejo z nasiljem nad starejšimi moškimi,” je zatrdila.

Vir: STA