Koroška je pri tem med bolj izpostavljenimi regijami. V sprejeti Strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050 je zapisano, da je bilo leta 2024 na Koroškem tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 19,1 odstotka prebivalcev. Enako vrednost je imela podravska regija.
Višji delež je imela le obalno-kraška regija z 20,4 odstotka. Najnižji je bil v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašal 9,7 odstotka, torej približno polovico manj kot pri nas.
Tveganje socialne izključenosti je širši pojem, ki poleg nizkega dohodka zajema še materialno in socialno prikrajšanost ter zelo nizko delovno intenzivnost gospodinjstva. Zato sta številki različni in ju ni mogoče neposredno primerjati.
Kaj Koroško uvršča višje
Strategija Koroško uvršča tudi med regije z najbolj neugodnimi demografskimi napovedmi. Število prebivalcev naj bi se do leta 2050 zmanjšalo za 13 odstotkov, delež prebivalcev, starih 65 let in več, pa naj bi presegel 30 odstotkov. Oba podatka sta povezana s tveganjem revščine, saj so starejši in enočlanska gospodinjstva med bolj izpostavljenimi skupinami.
Po isti strategiji pa ima Koroška najugodnejše razmerje med ceno stanovanja in dohodkom v državi. Povprečno gospodinjstvo pri nas za sto kvadratnih metrov stanovanja potrebuje 5,9 leta povprečnega letnega dohodka, v obalno-kraški regiji pa 16,7 leta.
