Za dijake, ki želijo v prihodnjem šolskem letu bivati v dijaškem domu, je bilo po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje razpisanih 1806 prostih mest za novince, kar je 288 mest manj kot lani. Javni zavodi so letos razpisali 1578 prostih mest, zasebni pa 228. Dijaki so lahko prošnjo oddali v enega izmed 34 dijaških domov.
Po podatkih skupnosti dijaških domov je v domovih skupno na voljo 8157 ležišč, ki jih je v lanskem šolskem letu izkoristilo 5964 dijakov, je pojasnil njen predsednik Dragan Kojić. Ob tem je opozoril, da obstaja nekaj dijaških domov v Ljubljani in Mariboru, ki omejitev vpisa vseeno imajo. Letos je po podatkih ministrstva takih domov osem.
Vzgojiteljev je v domovih dovolj.
Tudi strokovnega kadra je zaenkrat še dovolj, je izpostavil Kojić, kar pa se zna glede na projekcije v prihodnjih letih spremeniti.
Predsednik skupnosti je v odgovorih še zapisal, da je za dobrobit mladostnikov v domovih najbolj ključna vzpostavitev zaupanja med dijaki, njihovimi starši in domskim osebjem, kamor spadajo tudi vzgojitelji. Vzgojitelji so v dijaških domovih nosilci vzgojnega programa, saj dijake neposredno spremljajo na poti izobraževanja in osebne rasti, zato je ustrezen kader nujen, je pripomnil.
Prav občutek za delo, ki vključuje razumevanje mladih, pa je kot pogosto težavo bivanja v dijaškem domu izpostavil član predsedstva Dijaške organizacije Slovenije Jan Žebre. “Vzgojitelje je namreč težko pridobiti, zaradi česar se pogosto dogaja, da so nepripravljeni na tovrstno delo in brez ustreznih kompetenc za delo z mladimi,” je bil kritičen.
Žebre je med izzivi bivanja v dijaškem domu izpostavil še prehrano, kjer so po njegovih navedbah marsikdaj problematične tako velikosti porcij kot tudi sama ponudba, in tako imenovane “ure popisov”, ki po njegovem mnenju lahko ovirajo socialni razvoj mladostnikov. Pojasnjuje, da bi se s prijatelji in sošolci zaradi šolskih obveznosti lahko družili popoldne, a jim to preprečujejo učne ure ali kakšni športni treningi, in zvečer, ko njihov čas druženja omeji ura popisov. “Malo domov po Sloveniji omogoča podaljšan izhod, zato bi si želeli nek poenoten sistem, ki bi ga omogočil vsaj dijakom višjih letnikov,” je še dodal. Kljub težavam v organizaciji ocenjujejo, da so dijaki na splošno zadovoljni.
Za požarno varnost namenili 13 milijonov evrov.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se je, po besedah Kojića, na odločevalski ravni po januarskem požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani hitro odzvalo, saj so na vse dijaške domove naslovili poziv za pripravo in predlaganje ukrepov, ki bi izboljšali požarno varnost.
Prav tako je v aprilu ministrstvo dopolnilo veljavni pravilnik o normativih in standardih, ki je je za nočno varstvo dijakov uveljavilo dodatnega varnostnika, je spomnil Kojić.
“Zagotavljanje standardov požarne varnosti je absolutna prioriteta, pri čemer je prednostni ukrep namestitev javljalnikov požara in detektorjev dima,” je dodal in pojasnil, da so jih v okviru vzdrževalnih del nekateri domovi že namestili, v ostalih pa se bodo dela nadaljevala ob strokovni podpori skrbnikov za požarno varnost, upoštevanjem tako imenovanega “skupnostnega pristopa” in finančni podpori ministrstva.
“Zagotoviti želim, da je prehod v novo šolsko leto oziroma nastanitev v dijaških domovih za vse dijake varna,” je poudaril Kojić.
Logaj naj bi na prihajajočem sestanku kot primer doma izpostavil prav Dijaški dom Ivana Cankarja, kjer je treba urediti še evakuacijske poti, ki bodo prilagojene tudi za invalide, je pojasnil Žebre.
Za požarno zaščito naj bi bilo v prihodnjih dveh letih namenjenih 13 milijonov evrov, so Dijaški organizaciji povedali na sestanku z ministrom.
Vir: STA
