Vsak posameznik naj si v vročih dneh organizira dnevne aktivnosti tako, da lahko upošteva čim več priporočil. Še posebej moramo biti pozorni, da objekte, v katerih živimo ali delamo, ohranimo čim dlje hladne, v prostor ne spuščamo toplega zraka, okna zastremo z za sonce odbojnim materialom (polkna, žaluzije, rolete).
Koga lahko vročina najbolj prizadene?
Vročina lahko prizadene vse prebivalce. Nekatere skupine prebivalcev pa so še posebej/še bolj občutljive:
- starejši, otroci, nosečnice,
- bolniki: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu in na mobilnost in sposobnost presojanja
- prebivalci, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (npr. onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo, ..),
- delavci, ki delajo na prostem ali v prostorih, ki se segrejejo zaradi narave delovnega procesa ali lastnosti objekta ter rekreativni športniki, popotniki,
- prebivalci v slabšem socialno-ekonomskem položaju (ljudje z manj dohodki, brezdomci, socialno izolirani, begunci, ki lahko imajo slabši dostop do hlajenih okolij in zdravstvenih ustanov),
- prebivalci mest: Vročinski valovi so še posebej intenzivni v urbanih območjih zaradi (a) zamenjave vegetacije z asfaltom in betonom.
Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:
- nelagodje in slabše počutje, ki še ne ogroža zdravja ,
- poslabšanje obstoječih bolezni,
- dehidracijo,
- kožne izpuščaje,
- vročinske krče,
- vročinsko izčrpanost,
- omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti,
- vročinsko kap.
Kako lahko preprečimo težave, ki nastanejo zaradi vročine?
Telo lahko pregrejemo tako na prostem kot v pregretih notranjih prostorih. Težave preprečujemo tako, da zmanjšamo obremenitev s toploto in olajšamo hlajenje telesa.
Zmanjšamo izpostavljenost vročini:
- hladimo prostore in sebe,
- Umaknemo se v senco ali v hladnejše prostore. Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj.
- pomagamo si z ventilatorji in klimatskimi napravami, vendar se zavedajmo, da te naprave porabljajo energijo in proizvajajo dodatno toploto. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo, hladnimi, vlažnimi oblogami (glava, vrat, roke, noge).
Zmanjšamo nastajanje toplote:
- omejimo fizično aktivnost zunaj na jutranje in večerne ure.
- Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.
Omogočimo telesu odvajanje toplote:
- Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila.
- Uživamo zadostne količine tekočin. Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.
- Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč.
- nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.
- V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten, mu ne dajemo tekočine.
Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo. V vročini se HRANA hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost okužb in zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo.