Daljše obdobje vročine lahko povzroči blago utrujenost, vročinsko izčrpanost, vročinske krče in vročinsko kap, ki je življenje ogrožajoče stanje, je pojasnila Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Vročina še posebej prizadene starejše, otroke in nosečnice.

Bolj ogroženi so tudi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja. To so na primer osebe s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, sladkorno boleznijo, obolenji ledvic, osebe z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem in povišano telesno temperaturo.

Kot posebej ranljive je izpostavila tudi osebe s socialno-ekonomskimi težavami, kot so brezdomci in prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov, ter osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, npr. bivajo v podstrešnih stanovanjih, brez naprav za klimatizacijo in delavce na prostem.

Pri ravnanju v vročini je pomembno, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, kar lahko storimo z zmanjšanjem izpostavljenosti vročini, zmanjšanjem nastajanja toplote in omogočanjem odvajanja toplote iz telesa, je pojasnila Hojs.

Med drugim je vsem svetovala, da se umaknejo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore ter omejijo fizično aktivnost na jutranje in večerne ure. Priporočila je tudi uživanje lahke hrane in zadostnih količin vode, odsvetovala uživanje alkohola, kofeina in zelo sladkih pijač in svetovala nošenje primernih oblačil za odvajanje toplote.

Po besedah Hojs je pri povprečnem zdravem človeku zadostna količina tekočin, ki jih popije in ne pridobi s hrano, okoli liter in pol, v vročih razmerah pa okoli dva litra.

Pomembno je tudi, da smo pozorni na druge, še posebej bolj ogrožene skupine. Pozorni pa moramo biti tudi na ustrezno shrambo zdravil in hrane, ki se ob višjih temperaturah hitreje pokvari, je dodala.

Vir: STA