Situacije, kot je izbruh koronavirusa, med ljudmi vzbudijo nelagodje in strah, kar lahko privede do neljubih dogodkov. V Rdečem križu Slovenije so v izogib stigmatizacijam zaradi okužbe z novim koronavirusom prevedli Vodnik za preprečevanje in naslavljanje družbene stigme, ki so ga pripravili Svetovna zdravstvena organiazacija, Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca in Unicef.
Raven stigmatiziranja, povezana z novim koronavirusom, temelji na treh dejavnikih: gre za novo bolezen, o kateri je še veliko neznanega, pogosto se bojimo neznanega ta strah pa se zlahka poveže z drugačnimi.
Kot so zapisali v vodniku je razumljivo, da v javnosti prihaja do zmede, tesnobe in strahu. Žal pa ti dejavniki obenem podžigajo škodljive stereotipe.
Stigma lahko ogrozi družbeno povezanost ter zahteva družbeno izoliranje skupin, vse to pa lahko prispeva k razmeram, v katerih je verjetnost širjenja virusa večja in ne manjša. To pa lahko privede do resnih zdravstvenih težav in ogroža nadzor izbruha bolezni. Stigma lahko privede tudi do skrivanja bolezni in preprečuje ljudem, da bi takoj poiskali medicinsko pomoč.
Kaj sploh je družbena stigma?
“Družbena stigma v kontekstu zdravja je negativna povezava med osebo ali skupino ljudi z določenimi značilnostmi in določeno boleznijo. Ob izbruhu to lahko pomeni, da so ljudje ožigosani, stereotipizirani, diskriminirani, ločeno obravnavani in/ali izgubijo status zaradi zaznane povezave z boleznijo. Takšna obravnava lahko negativno vpliva na obolele in njihove skrbnike, družino, prijatelje in skupnosti. Prav tako so lahko stigmatizirani ljudje, ki nimajo bolezni, a si delijo druge značilnosti s to skupino.”
Trenutni izbruh novega koronavirusa je sprožil družbeno stigmatiziranje in diskriminatorno vedenje proti ljudem iz določenega etničnega okolja in vseh, za katere se zdi, da so bili v stiku z virusom, so pojasnili v vodniku.
Kako pristopati do družbene stigme, da ne bi poslabšali situacije?
Ko govorimo o novem koronavirusu je pomembno govoriti o tem kaj je priporočljivo in kaj ne. Pomembno je aktivno ukrepanje, saj preproste stvari preženejo stigmo. Napačne predstave in neresnične informacije povečujejo stigmo in diskriminacijo ter ovirajo učinkovito ukrepanje, zato je bistvena tudi komunikacija.
“Dokazi jasno kažejo, da stigma in strah, ki spremljata nalezljive bolezni, ovirata pravilen odziv. Treba je graditi trdno zaupanje in ponuditi zanesljive zdravstvene storitve in svetovanje, izkazovati empatijo s prizadetimi, poskrbeti za razumevanje bolezni in uvesti učinkovite, praktične ukrepe, s katerimi lahko ljudje zaščitijo sebe in svoje bližnje. Za učinkovito delovanje proti bolezni in zaradi izogibanja podžiganju strahu in stigme je najpomembneje, kako komuniciramo o virusu sars-cov-2. Razviti moramo varno okolje, da bomo lahko odprto, iskreno in učinkovito razpravljali o bolezni in njenih učinkih.” razložijo v vodniku.
Ko govorimo o bolezni zaradi novega koronavirusa, lahko posamezne besede negativno vplivajo na ljudi in spodbujajo stigmatiziranje. Utrjujejo lahko obstoječe negativne stereotipe ali predsodke ter krepijo zmotne povezave bolezni in drugih dejavnikov, prav tako pa širijo strah ali omogočajo razčlovečenje obolelih. To lahko odvrača ljudi od tega, da bi se dali pregledati in bi se umaknili v samoosamo. V vseh komunikacijskih kanalih je pomemben jezik, ki postavlja človeka na prvo mesto in spoštuje ljudi.
“Infodemija napačnih informacij in govoric se širi hitreje kot koronavirus.” To pa prispeva k negativnim učinkom, med katerimi sta tudi stigmatizacija in diskriminacija ljudi z območij, na katerih je prišlo do izbruha. “Potrebujemo kolektivno solidarnost in jasne informacije za ukrepanje, da podpremo skupnosti in posameznike, na katere je vplival ta novi izbruh.”
Napačne predstave, govorice in neresnične informacije povečujejo stigmo in diskriminacijo ter ovirajo učinkovito ukrepanje.
Vodnik za preprečevanje in naslavljanje družbene stigme lahko v celoti pogledate tukaj.
VIR: RKS
