V času drugega vala so bili po besedah predstojnice NIJZ na Koroškem večji in manjši valovi. Na samem vrhu, smo bili po besedah Hudopisk sredi novembra, in na koncu decembra in januarja, ko je 7 dnevna kumulativna incidenca presegla 850. “Trenutno je ta 311, in smo pod slovenskim povprečjem,” je dejala.
Na Koroškem predstavljamo 3,5 % prebivalstva v Sloveniji, a delež obolelih je kar nekajkrat presegel deset odstotkov vseh obolelih v Sloveniji, je povedala predstojnica NIJZ. Od oktobra smo imeli na Koroškem od 2 do 163 potrjenih okužb dnevno, vse so epidemiološko obravnavali, je še pojasnila Hudopisk. Pri tem je še dodala, da je pri pregledu 14 dnevne incidence videti, da je bil v od prve do druge polovice januarja kar polovični upad.
Pri tem je Hudopisk povedala, da je regija tako majhna, da hitro pride do velikih premikov povprečja navzgor ali navzdol. Izpostavila je datum 31. 1. 2021, ko je bilo 7 dnevno povprečno število 31, že 1. 2. 2021 pa je regija iz oranžne cone zdrsnila v rdečo.
Po starostnih skupinah se je Hudopisk osredotočila na zadnjih 14 dni. Pri tem je povedala, da okužba najpogostejša v aktivni populaciji, več pri ženskah. Obolevnost je praktično vsa pri splošni populaciji, medtem ko v domovih v starejše okužb ni. Najpogostejši izvor okužb je po podatkih njihove epidemiološke službe v družinah, na delovnem mestu in tudi pri zasebnih druženjih, veliko je tudi takšnih, ki ne vejo, kje so se okužili.
V domovih trenutno ni okužb, se je pa pred tem obolevnost v domovih gibala od 0 do 90%, je še pojasnila Hudopisk. Veliko stanovalcev in tudi zaposlenih v domovih za starejše je že pocepljenih in so večinoma že prejeli drugo dozo cepiva, je še pojasnila.
Umrljivost na Koroškem pada, je še povedala ter dodala, da so s cepljenjem začeli 27. decembra, držijo pa se prioritetnega vrstnega reda. V bolnišnici so razdelili 132 vial, v ZD 347 vial, cepljenih je 2 % prebivalcev regije. Skupaj s prebolelimi je to 12 % prebivalstva.
Na vprašanje kdo je odgovoren za popravljanje statistike, da se tisti, ki so bili pozitivni na hitrem testu in nato negativni na PCR-testu, izbriše iz statistike okuženih in ali obstaja rok, v kolikem času je treba podatke popraviti je Hudposik odgovorila, da morajo biti sistemske rešitve sprejete na nacionalnem nivoju. “Ko bo konsenz glede beleženja statistike znan, mora biti skomuniciran tudi vsem regijam,” je povedala in dodala, da opravljajo tudi hitre teste, potrjevanje s PCR-testi pa je na Koroškem trenutno bolj izjema kot pravilo. “Hitro testiranje je z javnodravstvenega vidika zelo pomembno, saj poveča dostopnost večkratnega testiranja.”
Pri tem je izpostavila, da so hitri testi izredno pomembni, “saj so edini način, da hitro identificiramo in iz populacije odstranimo okužene osebe.”
Predstojnica NIJZ se je še zahvalila vsem sodelavcem in ostalim, s katerimi sodelujejo, kot tudi vsem, ki se trudijo s spoštovanjem in izvajanjem ukrepov, da bi se čimprej vrnili v normalnost.
