Na Ravnah o vlaganjih v zeleni prehod, tudi o znižanju emisij Sij Metala Ravne

Načrt razogljičenja do leta 2030 v drugem največjem podjetju skupine Slovenska industrija jekla, podjetju Sij Metal Ravne, je na konferenci z mednarodno udeležbo predstavil direktor za stalne izboljšave in trajnost v podjetju Kristijan Plesnik. “Cilj je, da znižamo emisije v višini preko 50 odstotkov. To je naša zaveza, s katero bomo pripomogli k izboljšanju okolja oz. k zniževanju emisij,” je povedal Plesnik.

Za dosego cilja Sij Metal Ravne načrtuje več projektov, med drugim vgradnjo najmodernejše tehnologije in vsaj delne prehode na druge vire energije. Projekti so skupno ocenjeni na več kot 35 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo velik izziv za podjetje, ki sicer letno izvede za od 15 do 20 milijonov evrov naložb in bo tudi v prihodnje vlagalo še v drugo opremo, je dejal Plesnik.

V Sij Metalu Ravne želijo s projekti nadgraditi dosedanja prizadevanja za trajnostno delovanje. Podjetje živi z okoljem in postaja odprto navzven, zato tudi sodeluje na konferenci, kot je današnja.

Da so Ravne na Koroškem bogate z zgodovino in inovacijami, je v uvodnem nagovoru na konferenci med drugim dejal Blaž Barborič iz Geodetskega inštituta Slovenije, ki je vodilni partner v dveh Interreg projektih, v okviru katerih je konferenca organizirana. Gre za projekta BauNOW in NONA, ki se osredotočata na to, kako privabiti investitorje in kako z njimi komunicirati, da pride do odgovorne rabe prostora, ki je na eni strani trajnostno naravnana in hkrati poteka v dogovoru s prebivalstvom.

Ravne na Koroškem so po Barboričevih besedah primer dobre prakse z vidika revitalizacije objektov, ki so bili opuščeni na območju nekdanje železarne. Med večjimi izzivi mesta z okolico pa vidi področje mobilnosti in prometa, pa tudi področje bolj učinkovite izrabe toplotne energije iz industrijskih podjetij.

Občina Ravne na Koroškem po besedah župana Tomaža Rožena na izzive prometa v lokalnem okolju med drugim odgovarja z načrtovanjem vzhodne obvoznice. Glede izrabe odvečne toplote pa je spomnil na nekaj že izvedenih projektov koncesionarja, ki za ogrevanje mesta že zdaj uporablja del toplote iz proizvodnje jekla.

V nagovoru zbranim na konferenci je spomnil, da Ravne kot take brez jeklarske industrije ne bi obstajale ter da mesto in občina dajeta poudarek tehniški dediščini in revitalizaciji opuščenih ali delno opuščenih objektov. S projektom preobrazbe muzejskega območja Stara železarna se tako mesto oz. Koroški pokrajinski muzej, ki je upravljavec, vključujeta v več drugih, tudi mednarodnih projektov.

Na celodnevni konferenci, na kateri so prisotni partnerji Interreg projektov iz več držav ter predstavniki različnih ustanov, gospodarstva in finančnih institucij, predstavljajo še druge primere dobrih praks. Med drugim je nekdanji podžupan nemškega Ulma Alexander Wetzig predstavil večletno urbano preobrazbo tega mesta. Del konferenco so tudi panelna razprava in popoldanski terenski ogledi in prepoznavanje potencialov regije.

Vir: STA