Za pravi razvoj regije je potrebo graditi celosten ekosistem: preplet kakovostnega šolstva, zdravstvene oskrbe, stanovanjske politike, kulturne ponudbe in zelenega prehoda.
Na Ravnah na Koroškem se je v petek, 21. novembra 2025, sklenila dvodnevna mednarodna razvojna konferenca Soustvarjanje dediščine prihodnosti: Utrip industrijske preteklosti, vizija prihodnosti, ki je 20. in 21. novembra 2025 potekala v prenovljeni Stari železarni. Dogodek je mesto za dva dni spremenil v stičišče evropskih in domačih strokovnjakov, predstavnikov mest, regij, kreativnih industrij ter nosilcev razvojnih politik, ki skupaj oblikujejo prihodnost industrijske dediščine – od ponovne oživitve zapuščenih prostorov do preobrazbe celotnih industrijskih regij.
Dogodek je organiziral Zavod Iskriva v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem, Koroškim pokrajinskim muzejem, Srednjeevropsko potjo železa, ZKŠTM Ravne in Geodetskim inštitutom Slovenije.
Prvi dan: vizije, navdih in razvojne smernice
Prvi dan je bil posvečen vizijam, navdihu in iskanju razvojnih smernic za novo življenje Stare železarne, ki bo v prihodnosti delovala kot center znanja, ustvarjalnosti in povezovanja lokalne skupnosti. Župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen je uvodoma izpostavil pomen prenove Stare železarne, ki po njegovih besedah predstavlja »novo, zelo pomembno epizodo razvoja tega prostora kot kulturne dediščine, hkrati pa odpira pot premislekom, ki sodijo v prihodnost – v turizem, znanost, inovativnost, umetnost in kulturo, daleč onkraj klasičnega predstavljanja dediščine«. Sogovorniki iz Slovenije, Francije, Romunije in drugih okolij, ki so uspešno preobrazila svojo industrijsko krajino, so poudarili, da je za takšen premik potrebna kombinacija strasti, jasne vizije in močne ekipe. Udeleženci so med drugim izpostavili, da lahko ravenska kulturna dediščina, obogatena z inovativnimi praksami, postane temelj za nove razvojne priložnosti, nove oblike sodelovanja in privlačnejše okolje za življenje in delo.
Drugi dan: evropske izkušnje, konkretni projekti in jasna sporočila
Drugi dan je gradil na evropskih izkušnjah oživljanja nekdanjih industrijskih območij ter jih nadgradil s predstavitvijo primerov dobrih praks in delavnicami, namenjenimi oblikovanju konkretnih projektnih pobud. Vrhunec konference je bil pogovor Skupna vizija, skupni uspeh: Moč sodelovanja med občino in gospodarstvom, v katerem sta sodelovala Jure Knez, predsednik in soustanovitelj Dewesofta in lastnik Katapulta ter Zoran Poznič, župan občine Trbovlje. Razprava je poudarila, kako ključna je sinergija med lokalno skupnostjo, gospodarstvom in ustvarjalnimi praksami, če želi regija narediti razvojni preboj.
Zoran Poznič je uvodoma izpostavil, da se je iz Zasavja po zaprtju rudnika in propadu drugih industrij izselilo okoli pet tisoč ljudi – jasen znak, da mora regija oblikovati nove razvojne strategije. »Petintrideset let po razpadu ene industrijske dobe danes zares vstopamo v 21. stoletje – z novimi principi, novimi idejami, z veliko znanja, inovativnosti in trme,« je dejal. Dodal je, da sodobna mesta ne morejo napredovati brez celostnega urejanja ključnih sistemov: kakovostnega šolstva, zdravstvene oskrbe, stanovanjske politike, kulturne ponudbe in zelenega prehoda. Trbovlje ob tem intenzivno pripravlja teren za edinstven projekt – Mesto Akrobatov, živ laboratorij talentov, tehnološke ustvarjalnosti in sodobnih izobraževalnih pristopov, ki bo temeljil na sodelovanju med gospodarstvom, mladimi in inovacijskimi centri.
Dr. Jure Knez je dodal globalno perspektivo, ki je po njegovih besedah nujna, če želimo razumeti prihodnjo konkurenčnost regij. »Devetindevetdeset odstotkov naših izdelkov prodamo v tujini. Evropa žal ni več središče tehnološkega razvoja. Kitajska nas prehiteva, ker svojo infrastrukturo gradi hitreje in z več odločnosti,« je poudaril. Ob tem je izpostavil, da sta hitrost razvoja ter okolje medsebojnega zaupanja in sodelovanja ključna za uspeh. Ravno zato je povezanost med občino in podjetniškim pospeševalnikom Katapult zgrajena na konceptu kameratšaft – na rudarski tradiciji zaupanja, medsebojne podpore in odgovornosti drug do drugega. »To je temelj, na katerem gradimo okolje, kjer ljudje rastejo, si pomagajo in ustvarjajo prihodnost, ki je večja od posameznih institucij,« je dodal Knez.
Poznič je v razpravi poudaril tudi nepogrešljivo vlogo kulture in kreativnosti. Kot je dejal, se moramo posloviti od okostenelih predstav o umetnosti ter spodbujati prepletanje tehnike, znanosti in kreativnih praks, ki ustvarjajo nove vrednosti. Ob tem je posebej izpostavil umetnico in raziskovalko ter vodjo Katapult Robotike dr. Mašo Jazbec, ki je s svojo humanoidno robotiko in interdisciplinarnimi pristopi navdušila občinstvo že prvi dan konference ter po njegovih besedah uteleša prihodnost, kjer tehnologija in umetnost delujeta z roko v roki.
Razprave so se dotaknile tudi odgovornosti do mladih. Knez je opozoril, da izobraževalni sistem daje premalo praktičnih veščin in vrednot, ki mladim omogočajo samozavest in jasno razumevanje lastnega znanja. Poznič pa je izpostavil, da Katapult prav na tem področju zapolnjuje vrzeli. Mladim omogoča razvoj kompetenc, ki jih tradicionalni šolski programi pogosto zanemarjajo.
Zasavje in Koroška: dve regiji, ki gradita novi razvojni identiteti
Svoje poglede na razvoj Zasavja in njegove vzporednice s Koroško so delile tudi predstavnice osrednjih regijskih institucij: direktorica RRA Zasavje Anja Šerc, Nataša Grošelj, koordinatorka projekta Preplet na OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi in direktorica Delavskega doma Trbovlje, Špela Pavli Perko. Izpostavile so, da sta obe regiji, nekoč močno zaznamovani s težko industrijo, danes v procesu iskanja novih identitet in razvojnih smeri. Po njihovih besedah sta prav skupnostna povezanost, vključevanje različnih strok in aktivna vloga lokalnih akterjev tista elementa, ki lahko omogočita preboj. Anja Šerc je poudarila, da se obe regiji danes nahajata v podobni razvojni točki – v trenutku, ko morata na novo izumiti svojo prihodnost, pri čemer se kaže močna potreba po strateških partnerstvih, medsebojnem učenju in odprtosti za nove ideje. Nataša Grošelj je ob tem izpostavila pomen izobraževanja in medsebojnega poslušanja, saj lahko prav šolski prostor postane prvo stičišče med dediščino, sodobnostjo in prihodnostjo. Špela Pavli Perko pa je dodatno poudarila, da sta kultura in kreativnost tisti povezovalni tkivi, ki lahko premostita vrzel med stroko, mladimi in lokalno skupnostjo. Po njenem mnenju prav ustvarjalnost odpira prostor za dialog, omogoča drugačen dostop do dediščine ter pomaga, da nove razvojne vizije lažje prodrejo v vsakdanje življenje ljudi.
Evropske povezave in ustvarjalni navdih
V drugem delu programa je svoje delo predstavila Hanna Olsson iz mreže Trans Europe Halles, ki povezuje več kot 170 neodvisnih umetniških in kulturnih centrov iz več kot 40 držav. Poudarila je, da ima Stara železarna vse možnosti, da postane prvi slovenski član te priznane evropske mreže. Za navdihujoč zaključek drugega dne je poskrbel dijak Luka Bobovnik s Srednje šole Ravne, ki je z avtorsko rap pesmijo o prijaznosti in nenasilju navdušil občinstvo.
Od idej k dejanjem
Konferenčni del se je prepletel v interaktivne delavnice, ki jih je vodil Primož Šporar, High Impact Designer in direktor na Fund 2740. Udeleženci so skupaj oblikovali konkretne predloge projektov s poudarkom na povezovanju kreativnih in inovacijskih centrov, trajnostnem razvoju industrijskih regij, izobraževanju in razvoju kompetenc ter vzpostavljanju poslovnih modelov z družbenim učinkom. Ustvarili so nabor idej, ki bodo pomembno vplivale na prihodnje povezovanje Stare železarne v lokalnem, regionalnem in mednarodnem okolju.
Zaključek konference je prinesel jasen signal: industrijska dediščina ni breme preteklosti, temveč odskočna deska za prihodnost.
Dogodek poteka v okviru projekta BauNOW, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Mediteran, ki spodbuja zelene investicije v industrijski prehod. Dogodek poteka v sodelovanju s projekti NONA, SteelCityZen in CAST, sofinanciranih s strani programa Interreg Podonavje.
Vir: Občina Ravne
