Kot so zapisali v sporočilu za javnost, lahko na rastni vzorec otroka sicer pogosto sklepamo iz rastnih krivulj obeh staršev, vendar te običajno niso preprosto dostopne. Najpogostejši pristop, ki ga uporabljajo pediatri, so zato percentilne tabele, kjer zdravnik preveri, ali otrok vsa leta ostaja v istem percentilnem razredu. Pri tem pa ne upoštevajo dejstva, da pubertetni rastni sunek pri vseh ne nastopi ob istem času. Metode, ki za oceno končne višine v odraslosti upoštevajo različne skupine podatkov, pa vključujejo dodatne meritve telesne višine, vključno z invazivnimi radiološkimi pregledi, raziskovalci pa so jih zasnovali zgolj na osnovi nekaj sto posameznikov.
Za razliko od naštetih metod so slovenski raziskovalci nov algoritem za napovedovanje višine v odraslosti razvili na ogromnem naboru podatkov, skozi desetletja zbranih v okviru programa SLOfit za šolarje, bolj znanega kot meritve za športnovzgojni karton. Slednje namreč vsako leto vsebujejo tudi meritve višine, teže ter več parametrov telesne zmogljivosti od otrokovega vstopa v osnovno šolo, pri starosti 6 ali 7 let, do konca srednje šole, pri starosti 18 ali 19 let. Hkrati zajemajo celotno generacijo slovenskih otrok od 80-ih let naprej, poudarjajo na IJS.
Nov algoritem otrokovo rastno krivuljo s pomočjo umetne inteligence tako primerja z višino najbolj podobnih oseb v naboru podatkov ter te informacije uporabi za napovedovanje prihodnje rastne krivulje in odrasle višine. Po natančnosti zato bistveno presega obstoječe modele, deloma tudi zaradi dejstva, da temelji na uporabi podatkov več kot 16.000 šolarjev. Uspešno je integriran v spletno stran SLOfit, kjer je javno dostopen, študija pa je bila objavljena v znanstveni reviji PLOS One. Kot so pojasnili na institutu, je bila raziskava izvedena v okviru evropskega projekta Obzorja 2020 CrowdHEALTH.
Kot navajajo na IJS, v okviru evropskega projekta SmartCHANGE pravkar začenjajo tudi z njegovim nadaljevanjem. Projekt z akronimom SmartCHANGE, se bo osredotočil na razvoj učinkovitejšega napovedovanja kronično nenalezljivih bolezni, denimo srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka, pri otrocih in mladostnikih v njihovi odrasli dobi. Sprožilci slednjih so namreč prisotni že v mladosti, a s trenutnimi metodami diagnosticiranja niso nujno tudi pravočasno zaznani, so sporočili iz IJS.
