Podatki o nočitvah v planinskih kočah znova kažejo na izjemno dobro planinsko sezono. Posebej velik je obisk najbolj atraktivnih območij, kot so okolica Triglava, Triglavski jezer, Komne in Vršiča. Na manj znanih, četudi uradno markiranih poteh v Julijskih Alpah je ljudi bistveno manj. "Splača se iti tudi na druga, manj obljudena, a prav tako zanimiva in lepa gorstva v Sloveniji, na primer v Kamniško-Savinjske Alpe," je izpostavil Šolar.
Pojasnil je, da je območje Triglavskega narodnega parka (TNP) z Julijskimi Alpami daleč najbolj obremenjeno in na tem območju se pojavlja največ ukrepov za upravljanje obiska in umiranje prometa, ki posegajo v navade slovenskih planincev. Obisk nekaterih gora zahteva več prilagajanja, organizacije in logističnih priprav, denimo zgodnejši prihod ali prihod z javnim prevozom.
Pred dvema letoma je bil uveljavljen poseben prometni režim za dolino Vrata, ki omogoča dostop z osebnim vozilom v dolino samo, če so tam še na voljo parkirna mesta. Določena je bila tudi višja parkirnina. Kot alternativa je bil uveden avtobusni prevoz, ki ga je od letošnjega leta dalje možno tudi rezervirati.
Letos je bil podoben režim uveljavljen tudi na prelazu Vršič, kjer je dodatna težava majhno število parkirnih mest, medtem ko jih je v Vratih 190, jih je na vrhu prelaza le 90. Glede na število izletnikov, priljubljenost izhodišča za obisk gora in število planinskih koč to predstavlja težavo, je povedal Šolar.
Tamkajšnje koče se soočajo s problemom parkiranja za svoje goste. Nekatere koče, kot sta Erjavčeva koča in Mihov dom, sicer imajo nekaj svojih parkirišč, težave pa imata Tičarjev in Poštarski dom, ki si prizadevata za nekaj rezerviranih parkirnih mest na vrhu prelaza. Tudi Aljažev dom v Vratih, ki se v zadnjih dveh letih sooča s približno 10-odstotnim upadom obiska, si prizadeva za nekaj dodatnih parkirnih mest samo za obiskovalce doma.
Šolar, ki je bil v preteklosti tudi sam direktor javnega zavoda TNP, ukrepe za varovanje narave razume. "Tudi Planinska zveza Slovenije je organizacija, ki poleg razvoja planinstva skrbi za varovanje gorske narave. Tako da ukrepe, ki pa morajo biti sorazmerni, podpiramo. Vemo, da so ponekod potrebni. Ne moremo pa generalno reči, da je povsod enako in bomo vse zaprli," je dejal. Ob tem je poudaril, da gre le za omejitev dostopa z vozili, medtem morebitnih omejitev peš dostopa do gora v PZS ne bi podprli.
V Julijskih Alpah je okoli 15 lokacij, kjer se na izhodiščih za ture plačuje parkirnina ali cestnina. PZS namerava sklicati vse upravljavce in poskusiti priti do skupnega dogovora o vinjetnem sistemu oziroma neki enotni kartici, ki bi jo tisti, ki se večkrat odpravljajo v hribe, kupili in bi bila zanje potem parkirnina ali cestnina cenejša.
Se pa Šolar ne strinja s pobudami, da bi bilo za planince ali alpiniste vse brezplačno na podlagi prepričanja, da so gore "naše" in so za vse težave krivi turisti. Kot je poudaril sogovornik, ohranjanje in spoštovanje narave zahteva tudi malo samoomejevanja in odrekanja. Se pa, kot je dejal, cena ukrepov, ki jih sprejemajo država, TNP in lokalne skupnosti, ne sme v celoti preliti neposredno na obiskovalce, ampak jih je treba delno pokriti iz drugih virov.
Ob vse večjem obisku gora, ki botruje tudi rasti števila nesreč, se znova pojavljajo tudi pomisleki o brezplačnosti helikopterskega reševanja. Stališče PZS je, naj za Slovence helikoptersko reševanje ostane brezplačno, saj je finančni vir za reševanje tudi obvezno zdravstveno zavarovanje. Drugače je morda pri tujcih, ki tega vira ne napajajo.
V planinski zvezi menijo, da bi morali v obliki kazni ali plačljivosti stroškov reševanja sankcionirati hudo malomarnost. Vendar je vprašanje, kdo bi jo ugotavljal, saj gorski reševalci tega ne želijo početi.
