Predsednik SDS Janša je svojo tretjo vlado sestavil po odstopu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, vanjo je pritegnil tudi dotedanji članici Šarčeve vlade, SMC in DeSUS, tako da so nekateri ministri tudi ob menjavi vlade ohranili svoje položaje.
Stranka DeSUS je decembra lani koalicijo zapustila, a je kmetijski minister Jože Podgoršek iz njihovih vrst ostal v vladi. Na petkovi novinarski konferenci predsednikov koalicijskih strank ob prvi obletnici vlade, na kateri je sodeloval tudi sam kot minister, se je zahvalil za zaupanje poslanske skupine DeSUS in premierja. Janša pa je dejal, da dokler Podgoršek uživa podporo poslanske skupine DeSUS, lahko dela naprej v vladi.
Premier je sicer ocenil, da so v prvem letu 80 odstotkov svoje energije namenjali spopadu z epidemijo covida-19, zato je tudi ostalo neuresničenega marsikaj iz koalicijske pogodbe. Uresničitev ključnih točk je napovedal do rednih parlamentarnih volitev. Pri tem je omenil projekt debirokratizacije, decentralizacije, ureditev dolgotrajne oskrbe, vlada pa ima v načrtu tudi prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Kot je napovedal Janša, bi lahko lanski padec BDP nadoknadili letos.
Tudi v prihodnje se bo vlada še soočala z obvladovanjem covida-19. Po Janševem mnenju je realno pričakovati tretji val epidemije, na katerega se bo vlada po njegovih zagotovilih pravočasno odzvala.
Vlada se je sicer doslej sestala na 63 rednih in 184 dopisnih sejah. Iz podatkov, ki so jih posredovali z Ukoma, je razvidno, da je od začetka mandata te vlade do 4. marca DZ na predlog vlade sprejel 51 različnih predpisov, še skoraj toliko jih je še v postopku priprave oziroma sprejemanja. Daleč največ predpisov je bilo sprejetih s področja ministrstva za finance, v DZ jih je bilo v tem obdobju sprejetih 16.
V enakem obdobju je vlada sprejela tudi 591 odlokov, uredb in drugih predpisov, ki so v pristojnosti vlade, pri čemer se jih je velik del nanašal na ukrepe v epidemiji. V času aktualne vlade pa je bilo objavljenih 218 uradnih listov.
Pogoste kritike vlade iz opozicijskih strank se nanašajo na upravljanje z epidemijo, ki da je neučinkovito, vladi očitajo neprimerno komunikacijo z državljani, kritični pa so tudi do nekaterih protikoronskih ukrepov. Obenem pogosto izpostavljajo, da vlada pod krinko koronske krize posega v različne družbene sisteme, med drugim medije, policijo, tožilstvo, univerze in nevladne organizacije, škodo pa po njihovem mnenju vlada povzroča tudi mednarodnemu ugledu Slovenije.
Članice KUL sicer niso uspele s predlogom konstruktivne nezaupnice aktualni vladi. Doslej tudi nobena interpelacija ministrov v DZ ni prejela zadostne podpore, v naslednjih tednih pa bodo obravnavali še tri, ki so že vložene.
