Po podatkih državnega statističnega urada (Surs), objavljenih pred mednarodnim dnevom moških, je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji med vsemi prebivalci 17, med moškimi pa 29,7. V vseh državah članicah EU-27 je bila stopnja med moškimi višja kot med ženskami. Litva je imela 21,3, med moškimi 38, Madžarska 17,1, med moškimi 30,4, najnižjo pa Ciper 3,5, med moškimi 4,5.
Sicer pa je bilo v Sloveniji na začetku tega leta za skoraj odstotek več moških kot žensk. Največ prvih poročenih ženinov je bilo starih med 30 in 34 let (28,1 odstotka). Svoje zdravstveno stanje je kot zelo dobro ali dobro ocenilo 71 odstotkov moških (starejših od 16 let). Najmanj zadovoljni s svojim zdravstvenim stanjem so po pričakovanjih starejši, saj jih je 17 odstotkov svoje stanje ocenilo kot slabo ali zelo slabo.
Na začetku leta je pri nas prebivalo 1.063.271 moških ali za 9,6 odstotka več kot ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Njihovo število je sredi leta 2019 prvič preseglo število žensk. Razlog za obrnjeno razmerje med spoloma je večje število tujih državljanov, predvsem moških; sredi leta 2008 je bilo med vsemi moškimi 4,7 odstotka tujcev, na začetku leta 2023 pa 11,3 odstotka, navaja Surs.
Med državami članicami EU je bilo lani poleg Slovenije več moških kot žensk le še na Švedskem, v Luksemburgu in na Malti.
V srednješolsko izobraževanje je vpisanih za 4,9 odstotka več dijakov kot dijakinj, na višje- in visokošolski ravni izobraževanja pa je ravno obrnjeno, saj je študentov za 26,8 odstotka manj kot študentk.
Na začetku leta je bilo največ moških, starih najmanj 15 let, samskih oz. nikoli poročenih (428.448 ali 47,6 odstotka). Poročenih jih je bilo 43,6 odstotka, razvezanih 6,1 odstotka, ovdovelih pa 2,7 odstotka.
Večina nevest je bila ob sklenitvi prve zakonske zveze starih 25-29 let (31,4 odstotka). 13 ženinov in 72 nevest je bilo ob prvi poroki mlajših od 20 let, 264 ženinov in 154 nevest pa je bilo po drugi strani starih najmanj 50 let.
Največ moških (18,2 odstotka) se je lani ločilo pri starosti 45-49 let, največ žensk, 20,1 odstotka, pa starih 40-44 let.
V Sloveniji je bilo lani skoraj 517.000 delovno aktivnih moških. Največ med njimi je bilo kovinarjev, strojnih mehanikov in podobno (10,3 odstotka), sledili so vozniki, upravljavci transportnih naprav in premičnih strojev (8,8 odstotka) ter gradbinci (brez elektroinštalaterjev) z 8,1 odstotka.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih moških je lani znašala 1457 evrov. Ti so imeli za 75 evrov oz. 5,4 odstotka višje plače kot ženske.
Sadje je lani vsaj enkrat na dan uživalo 60 odstotkov moških, starejših od 16 let, in 75 odstotkov žensk, zelenjavo pa 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. 82 odstotkov moških se je s telesno aktivnostjo ukvarjalo vsaj enkrat na teden, šest odstotkov manj kot enkrat na teden in 12 odstotkov nikoli.
27 odstotkov moških, starejših od 16 let, se je lani udeležilo športnega dogodka ali tekme, med ženskami je bilo takih 14 odstotkov. Ženske so se kulturnih prireditev udeleževale pogosteje kot moški, medtem ko sta bila deleža obiskovalcev kina podobna: 23 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk.
Vir: STA
