Vodja pisarne Društva slovenskih pisateljev (DSP) Glorjana Veber je v poslanici ob svetovnem dnevu maternega jezika zapisala, da se materni jezik ne začne z besedo, abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom, ampak "vznikne v bližini srca, ko še nimamo imena, ko nas obliva mehkoba, ko čutimo ritem telesa in se privajamo na glas, ki postaja vedno bolj domač".
Opozorila je, da vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod. Ko ga preda naslednji, z njim preda tudi svoje poudarke - vse, kar je vanj vtisnila, zamolčala, spregledala. Zato materni jezik ni zgolj sredstvo sporazumevanja. Govorica je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. Govor tudi ni nikoli nevtralen, je izraz čustev in misli, ideje, stanja duha.
Beseda po njenih besedah danes kroži hitreje kot kdajkoli prej. Meje prečka v sekundi, razmnožuje se na zaslonih, utripa v naslovih in komentarjih. Nikoli ni bilo laže govoriti in morda nikoli ni bilo teže umakniti izrečenega. Kar izrekamo, hkrati ustvarja svet, ki si ga delimo.
Dotaknila se je tudi ustvarjalnosti, za katero je zapisala, da obstaja tudi takšna, ki oblik ne reproducira, temveč sprošča prostor, v katerem se sploh lahko razrastejo in razvnamejo, ki je brez pretirane potrebe po zunanjem priznanju. Tej vrsti ustvarjalnosti pripada tudi ljubezen do maternega jezika.
Meni, da je v kontekstu intimnih, čustvenih in estetskih razsežnosti, ki jih nudi jezik, strah pred umetno inteligenco odveč. Algoritem lahko napove naslednjo besedo, ne more pa nositi tišine, iz katere nastane beseda. Lahko simulira strukturo, ne more pa izkusiti napetosti med dvema bitjema, kjer pomen šele nastaja. Prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji. Zapisana je v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika, je sklenila.
Znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič pa je ob mednarodnem dnevu maternih jezikov za STA zapisala, da se v korpusu samostalnik materinščina pogosto pojavlja skupaj s samostalniki ljubezen, spoštovanje, odnos: ljubezen, odnos do materinščine. "Slovenščino lahko imamo radi, ker je naša, lepa, skupna, ljuba. Ker je posebna. Lahko jo imamo radi vsak na svoj način," je dodala.
DSP ob mednarodnem dnevu maternih jezikov drevi v Dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu pripravlja prireditev z gostona Loredano Bogliun in Markom Kravosom. Moderatorka bo Blažka Müller, prireditev bo z glasbo obogatila pevka Eva Hren.
V Hiši otrok in umetnosti v Ljubljana bo literarno branje, ki ga pripravlja v duhu srečanj Sosed tvojega brega, ki povezujejo avtorice in avtorje, ki pišejo v svojih maternih jezikih in ne v slovenščini, javni sklad za kulturne dejavnosti, v sodelovanju s Hišo otrok in umetnosti, Kulturnim centrom Danilo Kiš, Mladim PEN in Zavodom Bufeto. Kot so spomnili, bo sicer 48. državno srečanje Sosed tvojega brega 17. maja v Sežani v okviru Festivala ljubiteljske kulture.
Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov izbral leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so na ta dan leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.
