“Epidemiološka situacija v Sloveniji se ponovno nagiba v smer, v katero si ne želimo. Imamo porast števila okuženih, zbolevajo oziroma okuženi so ponovno v skupini, ki pogosto potem potrebuje bolnišnično zdravljenje,” je dejala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. To so skupine nad 55 let. Seveda ostaja nizko število v skupini, ki je dobro precepljena, je pojasnila.
Žal tudi pritiski na bolnišnice ponovno naraščajo, je opozorila Mateja Logar in dodala, da to pomeni, da se bo trend zmanjševanja oddelkov, kjer zdravijo covidne bolnike, žal začel zaustavljati. “To pomeni, da ne bomo mogli odpirati ostalih dejavnosti in sproščati elektivne dejavnosti v bolnišnicah,” je dodala.
Vodja svetovalne skupine je dodala, da se moramo zavedati tudi tega, da oddelki, ki so t.i. bele cone, kjer ni bolnikov s covidom-19, imajo v situaciji, kadar je v splošni populaciji večja pojavnost okužb, t.i. vdore. “Prihajajo bolniki, ki so neprepoznani ali so še v fazi inkubacije, in zato potem pride do potrebe po zapiranju oddelkov in seveda nevarnost, da se ljudje, ki so že hospitalizirani, v bolnišnicah dodatno okužijo z novim koronavirusom, česar vsekakor ne želimo doseči,” je dejala.
Tukaj je izpostavila cepljenje kot učinkovito sredstvo pri premagovanju epidemije, seveda poleg splošnih ukrepov. “Na srečo je Ema potrdila to, kar smo strokovnjaki tudi sicer prej govorili in bili v to prepričani, se pravi, da je tudi cepivo AstraZenece, kar se tiče tvorbe in nastanka krvnih strdkov, varno. Da to tveganje ni večje, kot je sicer v splošni populaciji, tako da kot je že bilo rečeno, se s cepljenjem s tem cepivom nadaljuje,” je še povedala.
Mateja Logar je tukaj dodala, da je EMA poudarila, da je potrebno še naprej redno spremljati pojav neželenih učinkov, da morajo biti vsi, ki so cepljeni obveščeni, kdaj je potrebno obiskati oz. o neželenih učinkih obvestiti svojega zdravnika, da je treba biti dodatno previden na pojav težjega dihanja, bolečin v prsih, pojav modric, krvavitev, bolečin v nogah, ki tudi dodatno otekajo. “Tako da to so vse dodatna opozorila, da bi preprečili nastanek težjih neželenih učinkov oziroma posledic le-teh, če so nastali,” je pojasnila.
Vodja svetovalne skupina je tukaj izpostavila, da ne moremo v enem trenutku doseči velike precepljenosti, je pa vsekakor potrebno slediti načrtu in skrbeti za to, da bodo predvsem skupine, ki so po sedanjih podatkih tiste, ki pogosto prihajajo v bolnišnico zaradi tega, ker so starejši ali ker imajo večjo verjetnost težjega poteka zaradi svojih pridruženih boleznih, cepljene čim prej. “Na ta način bomo potem omogočili, da skupine, pri katerih ni tako velikega tveganja za težji potek, lahko tudi prej pričnejo z normalnim načinom življenja, da se bodo kasneje, ko bo epidemiološka situacija v državi boljša, lahko dodatni ukrepi pričeli čim prej sproščati,” je dejala.
