Magajnejeva: Potrjevanje pozitivnih hitrih s PCR testi bo glede na zmanjševanje pojavnosti okužb smiselno uvesti kmalu

Po besedah Magajnejeve zniževanje dnevno potrjenih koronavirusnih okužb daje “neko upanje, da epidemija počasi upada, kar je tudi dokaz, da upoštevamo ukrepe in da ti ukrepi prinašajo določene učinke”. K umirjanju epidemije je po njeni oceni pripomoglo tudi bolj dostopno testiranje. Pri tem je spomnila, da hitri antigenski testi niso tako zanesljivi kot PCR testi, prav tako pa lahko negativni rezultat posamezniku daje lažen občutek varnosti.

“Do ponedeljka smo s hitrimi testi odkrili 6200 pozitivnih oseb, vsak od njih bi neodkrit virus lahko nevede širil naprej,” je dejala državna sekretarka. Pri tem je spomnila, da hitri antigenski testi niso tako zanesljivi kot PCR testi, prav tako pa lahko negativni rezultat posamezniku daje lažen občutek varnosti.

Glede lažno pozitivnih hitrih testov pa je pojasnila, da je potrjevanje pozitivnih hitrih testov s PCR testi smiselno opraviti, kadar je pojavnost virusa v populaciji nizka. Glede na to, da se ta pojavnost v Sloveniji že zmanjšuje, bo smiselno tako potrjevanje vseh pozitivnih hitrih testov s PCR testi predvsem v nekaterih skupinah uvesti kmalu, je dejala Magajnejeva.

Ministrstvo mora po njenih navedbah pripraviti enotna priporočila glede potrjevanja, zaradi česar je predvideno srečanje predstavnikov ministrstva s strokovnjaki, na katerem se bodo dogovorili o tem, pri katerih pozitivnih je nujno še potrjevanje s PCR testom. Pri tem je omenila tudi prakso iz Avstrije, kjer pozitiven izid hitrega testa za nekatere skupine prebivalstva potrjujejo s PCR testom. V nekaterih državah, kjer hitre teste uporabljajo za diagnostiko, pa s PCR testi potrjujejo tudi negativne teste, je dodala.

Kot je pojasnila, so tudi pri nas doslej nekatere, denimo zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki so prejeli pozitiven rezultat hitrega testa, napotili še na PCR test, in sicer tiste brez simptomov in z negativno epidemiološko anamnezo. To je po njenih ocenah tudi pravilen pristop, da se potrjuje vsak nepričakovan rezultat. Obenem je pojasnila še, da je bilo že ob uvedbi hitrih testov pri nas v primeru nizke pojavnosti virusa v populaciji predvideno potrjevanje vseh pozitivnih hitrih testov s PCR testi.

V zvezi z negotovostjo nekaterih ravnateljev šol in vrtcev, ali lahko zaposleni, ki so imeli pozitiven rezultat hitrega testa, PCR test pa je bil nato negativen, pridejo na delo, je Magajnejeva pojasnila, da takšen učitelj lahko gre v razred.

V nedeljo in ponedeljek je bilo po njenih navedbah opravljenih 5230 testov med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, pozitivnih jih je bilo 94. Vseh pozitivnih niso potrjevali s PCR testi, so pa epidemiologi v nekaterih primerih, kjer so ugotovili večje število pozitivnih, med njimi opravili anketo. Za nekatere so ugotovili, da je pozitiven rezultat pričakovan, tistim, ki so bili brez znakov okužbe in z negativno epidemiološko anamnezo, pa so odredili PCR teste.

Na novinarsko vprašanje, ali se lahko posamezen zdravstveni dom odloči, da bo izvajal le samoplačniške teste, je državna sekretarka odgovorila, da se zdravstveni domovi lahko odločajo tudi za izvajanje samoplačniških testov, morajo pa zagotoviti tudi testiranje za potrebe splošnih in posebnih presejalnih programov. Če tega ne zmorejo, pa morajo zagotoviti mobilne enote, ki so na razpolago, je dodala. Ob tem je poudarila še, da se morajo podjetja z izvajalci vnaprej dogovoriti za testiranje svojih zaposlenih.

Magajnejeva je napovedala, da bodo nov razpis za hitre teste objavili v enem tednu, pri čemer pa je zagotovila, da je dovolj testov še na zalogi, saj jih lahko naročajo izvajalci tudi sami, poleg tega pa kmalu pričakujejo tudi pošiljko testov iz skupnega evropskega naročila. Sledenje je po njenih navedbah tudi eden od razlogov, zaradi česar razpisa, ki ga sicer napovedujejo že dlje časa, še niso objavili. Prav tako pa še tečejo tudi razprave o strategiji testiranja v prihodnje, tudi zaradi morebitnih sprememb razmer zaradi širjenja različic virusa, je pojasnila in dodala, da se bo strategiji prilagajala tudi nabava testov.

Petodstotni delež testov iz evropskega naročila bo Slovenija dobila brezplačno, preostale teste pa bo plačala, a njihova cena trenutno še ni javna, je pojasnila državna sekretarka.