Prežihov Voranc (1893-1950) je svoje otroštvo opisal kot mešanico bolečine, delovnih obveznosti in redkih trenutkov sreče ob drobnih nežnih stikih z materjo in naravo, so ob napovedi dogodka spomnili pri Koroškem pokrajinskem muzeju.

V zgodnjem 20. stoletju je bilo po navedbah muzeja otroštvo prežeto z revščino, trdim delom, togo patriarhalno družbo in vzgojo, omejenimi možnostmi izobraževanja in močnim vplivom skupnosti.

Večina otrok je odraščala v ruralnem okolju in v velikih družinah. Že zelo zgodaj so morali pomagati pri hišnih opravilih in pri vseh delih na polju, pri živini in v gozdu. Otroštvo je minevalo v težkih razmerah, brez igrač, obilja ali brezskrbnosti, so zapisali pri Koroškem pokrajinskem muzeju, ki upravlja s spominskim muzejem Prežihovo bajto.

Na drevišnji prireditvi bo slavnostna govornica profesorica slovenskega jezika in književnosti ter nekdanja direktorica Koroške osrednje knjižice dr. Franca Sušnika Irena Oder. Program dogodka bo sooblikoval akustični trio skupine FolkRola, ki jo sestavljajo Samo Javornik, Drago Repnik in David Novak.

Prežihova bajta ni pisateljeva rojstna hiša, kot marsikdo zmotno misli, ampak je prvi lastni dom Kuharjevih, v katerega so se preselili, ko je bil Prežih že polnoleten. Bajto so kot spominski muzej odprli oktobra 1979. Del spominskega območja je tudi mogočni bronasti portret Prežihovega Voranca s pogledom proti Kotljam kiparja Stojana Batiča.

Vir: STA