Vlada je zakon o lastniški zadrugi delavcev pripravila predvsem v luči vprašanja lastniških nasledstev v malih in srednjih podjetjih. Koristi naj bi prinesel vsem – zaposlenim, podjetjem in celotnemu gospodarstvu ter lokalnim skupnostim.
Zakon določa način in pogoje za delovanje lastniške zadruge delavcev, katere namen je pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo matične družbe v delni ali celotni lasti delavcev te matične družbe, ki so hkrati člani lastniške zadruge delavcev, ter zagotavljanje pravic, ki izhajajo iz članstva v zadrugi.
Ob tem določa načine pridobivanja virov financiranja lastniške zadruge delavcev od matične družbe, v kateri ima zadruga kapitalsko naložbo, ter zagotavlja podlago za vzpostavitev finančnih instrumentov za sofinanciranje odkupov s kohezijskimi sredstvi.
Vključena je posebna davčna shema kot podpora razvoju lastniške zadruge delavcev, in sicer na način, da bodo zadruge predstavljale dolgoročno stabilno solastništvo gospodarskih družb.
Z ukrepi, ki se nanašajo na področje dohodnine, se želi stimulirati lastnike – fizične osebe, ki se bodo odločile za prodajo deležev ali delnic v gospodarski družbi lastniški zadrugi delavcev. Skladno s tem se ne bo ugotavljalo primerljive tržne cene ob prodaji, davčna osnova od dobička iz kapitala pa se bo znižala za 20 odstotkov.
Ukrepi na področju dohodnine so namenjeni tudi delavcem oziroma članom lastniške zadruge, saj se bo davčna obveznost ugotavljala šele, ko bodo ti prejeli izplačilo dohodka od zadruge. Pri obdavčitvi se bo upoštevala tudi dolžina trajanja članstva, na podlagi katere se bo stopnja obdavčitve zniževala vse do ničelne stopnje, če bo delavec izstopil iz članstva v lastniški zadrugi delavcev šele po 15 letih.
Izplačila delavcem oziroma članom lastniške zadruge delavcev, ki bodo izplačana v času zaposlitve, bodo obdavčena kot dividende.
Ukrepi, ki se nanašajo na področje obdavčitve dohodkov pravnih oseb, medtem zajemajo davčno priznan odhodek oziroma strošek, ki je nastal na podlagi pogodbe o prispevku matične družbe lastniške zadruge delavcev. Prav tako bo davčne olajšave deležna zadruga, saj bo imela možnost zmanjšanja davčne osnove v višini 100 odstotkov prihodkov financiranja s strani matične družbe, kar pomeni, da bo šlo za neobdavčen prihodek.
Zakon predvideva tudi varovalko v primeru prodaje pridobljenega lastniškega deleža matične družbe s strani lastniške zadruge delavcev. Če zadruga delno ali v celoti proda kapitalsko naložbo v matični družbi, mora sorazmerno s prodanim deležem vrniti prejeto davčno olajšavo.
Zakon je bil pripravljen v luči dejstva, da je Slovenija na pragu drugega največjega prenosa lastništva podjetij. Približno 70 odstotkov delavcev v Sloveniji dela v malih in srednje velikih podjetjih, glede na raziskave pa je 56 odstotkov lastnikov takšnih podjetij starejših od 56 let, 22 odstotkov jih je celo že preseglo 65 let. To pomeni, da se bo v naslednjem desetletju prenašalo več sto milijonov evrov premoženja, so potrebo po zakonu utemeljili na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Podjetja z lastništvom zaposlenih po njihovih navedbah krepijo družbeno pravičnost. Z delitvijo lastništva med različne skupine zaposlenih se zmanjšuje družbeno neenakost, pogosto se s tem zagotavlja višje plače delavcev v primerjavi z ostalimi podjetji. V podjetju ustvarjena dodana vrednost se deli tudi med zaposlene, ki jo ustvarjajo.
Lastništvo zaposlenih naj bi krepilo povezavo med podjetjem in lokalno skupnostjo, na boljšem naj bi bila podjetja in celotno gospodarstvo. “Številne raziskave kažejo, da so podjetja v lasti zaposlenih bolj odporna v času gospodarskih kriz, manj je odpuščanj, kar niža stopnjo brezposelnosti in krepi varnost zaposlitve, gospodarski kazalci so boljši, kar blaži fiskalni pritisk na javne blagajne v času kriz,” so nanizali na ministrstvu.
Vir: STA
