V Šmartnem pri Slovenj Gradcu že dolgo pričakujejo krožišče, ki bi umirilo promet skozi naselje in krajanom olajšalo prehod z ene strani ceste na drugo. Minuli torek so predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo predstavili projektno rešitev krožišča krajanom.
Ob predstavitvi je župan Andrej Čas v imenu krajank in krajanov izpostavil nujnost prometne rešitve ter izrazil obžalovanje, da je bilo nanjo potrebno čakati tako dolgo. V imenu Direkcije RS za infrastrukturo je krajankam in krajanom projekt predstavil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste, prisotni pa so bili tudi Aljoša Kokot, vodja projekta, Boris Fakin, vodja konzultantske ekipe, Rok Lunar, projektant, ki je projekt podrobneje predstavil in mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet pri MOSG.
Krajanke in krajani so se seznanili s projektom in ob njem izrazili določene pomisleke in predloge. Pomisleke so imeli predvsem zaradi težave z levim zavijanjem iz naselja Nadhomec. Načrtovano krožišče bi naj bilo namreč umeščeno nekoliko naprej od obstoječega križišča, v smeri proti Slovenj Gradcu, kar bi pomenilo, da se cesta iz Nadhomca ne bi priključila direktno na rondo, pač pa najprej na glavno cesto. Zaradi neposredne bližine krožišča, bi bilo zavijanje v levo – v smeri Slovenj Gradca, kamor dnevno zavija znatno več krajanov, kot v nasprotno smer – prepovedano. S tem se krajani ne strinjajo in so predlagali, da se najde ustreznejša rešitev.
Načrtovano krožišče bo petkrako, izvedba pa dvofazna. V prvi fazi bo izgrajeno krožišče s štirimi kraki, v drugi fazi pa peti krak. Ta je namreč predviden za priključitev južne obvoznice, ki bo prevzela promet iz smeri Kotelj. Trenutno stoji na trasi petega kraka hiša družine Štruc. Kot je na predstavitvi povedala nepremičninska posrednica in zastopnica družine Štruc Vlasta Jeromel, so stanovalci pripravljeni na selitev in lahko le-to izvedejo že v enem mesecu. V preteklosti so sicer bile težave z odkupom zemljišča, saj je bila ponujena prenizka kupnina, zdaj pa so dosegli dogovor, hkrati pa so Štrucovi tudi našli primerno bivališče, kamor se lahko preselijo. V tem primeru bi se lahko faznost gradnje odpravila, saj bi tudi peti krak lahko izgradili v prvi fazi. Obenem bi to rešilo tudi vprašanje levega zavijanja iz Nadhomca, kjer bi se obstoječa cesta priključila na načrtovano južno obvoznico in na krožišče.
V sklopu rondoja so krajani izrazili tudi željo po podhodu za pešce, vendar so na Direkciji za infrastrukturo predlog zavrnili, saj bi podražil projekt, pojavili pa bi se lahko tudi novi zapleti z odkupi zemljišč, ki bi bila vključena v gradnjo, saj bi šlo za dodaten večji poseg v prostor. “Ko bo tretja razvojna os zgrajena, bo ta cesta lokalna in bo prometa znatno manj, pa že danes ga ni veliko,” je odločitev utemeljil Tomaž Willenpart. Za prečkanje ceste se bo uredil prehod čez samo krožišče, pri čemer bodo pešci prečkali najprej en vozni pas, nato otok in zatem še drugi vozni pas, promet pa bo že zaradi samih fizičnih omejitev potekal počasneje in bo že zaradi tega varnejši za pešce.
V splošnem so krajani izrazili zadovoljstvo s projektom in upanje na čim hitrejši začetek gradnje. Ta bi se naj pričela prihodnjo pomlad in se še isto leto tudi zaključila.
