Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) so sporočili, da so v okviru obravnave novele koroškega zakona o kmetijskem šolstvu pripravili skupen predlog, s katerim želijo zagotoviti jasno zakonsko podlago za poučevanje slovenskega jezika.
Predlagajo, da se slovenščina na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet.
Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Pouk torej ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje, poudarjajo organizacije koroških Slovencev.
Opozarjajo tudi na 5. člen koroške deželne ustave, ki deželo zavezuje k varovanju in spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti, ter na 7. člen Avstrijske državne pogodbe, ki poudarja ustavnopravni pomen manjšinskega šolstva.
Da bi bila pobuda dejansko izvedljiva, organizacije predlagajo najmanj pet prijavljenih dijakinj in dijakov za oblikovanje učne skupine. Kjer to število na posamezni šoli ni doseženo, naj se omogoči skupni pouk za več šol oziroma različnih razredov in letnikov.
Učenje slovenskega jezika ni le vprašanje varstva narodne skupnosti, temveč tudi enakih izobraževalnih možnosti, medsebojnega razumevanja in prihodnjega razvoja celotne Koroške.
Vse tri krovne organizacije zato pozivajo Koroško deželno vlado in deželni zbor, naj predlagano dopolnitev vključita v novelo zakona in tako ustvarita trajne zakonske pogoje za učenje slovenščine tudi v kmetijskem šolstvu.
Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.
