Koroška je letos regija z najvišjo stopnjo obolevnosti za obema najpogostejšima boleznima, ki ju prenašajo klopi. To kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki bolezni spremlja tedensko.
Do vključno 37. tedna letos, torej do 13. septembra, so v Sloveniji prejeli 5.316 prijav obolenj z lymsko boreliozo. Najvišjo stopnjo obolevnosti je imela koroška statistična regija s 371 primeri na 100.000 prebivalcev, sledili sta pomurska (344,6) in jugovzhodna Slovenija (307,4).
Podobna slika velja za klopni meningoencefalitis. V istem obdobju so prejeli 63 prijav, najvišjo stopnjo obolevnosti pa so znova zabeležili na Koroškem, in sicer 8,5 primera na 100.000 prebivalcev. Sledili sta jugovzhodna Slovenija (6,1) in primorsko-notranjska regija (5,6).
Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, najpogostejša pa je od februarja do novembra. Kot navaja NIJZ, milé zime in vlažne pomladi dodatno okrepijo dejavnost klopov.
Lymsko boreliozo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, ki se na človeka prenesejo z ugrizom okuženega klopa. Najbolj značilen znak je neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredini zbledi in dobi obliko kolobarja. Kožnih sprememb je lahko ena sama ali več na različnih delih telesa.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali z neprekuhanim mlekom. Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo za to boleznijo. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med njimi glavobol, zmanjšano delovno sposobnost in zmanjšano sposobnost koncentracije, pa tudi pareze ali ohromelost. Pri enem do dveh odstotkih odraslih bolnikov je lahko tudi smrtna. Proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo cepljenje.
NIJZ poudarja, da sta najpomembnejša ukrepa preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Priporočajo nošenje svetlih oblačil, ki pokrivajo čim večji del telesa, in uporabo repelentov.
