Tretja razvojna os je eden izmed najtežje pričakovanih in hkrati najbolj negotovih projektov zadnjega časa. Ko je že kazalo, da je večina ovir premostenih, pa so se na obzorju pojavile nove težave.
Občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki so namreč vložile zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Šentrupert—Velenje, kar bo v vsakem primeru vplivalo na nadaljni razvoj dogodkov. V najboljšem primeru se bo izvedba del le zavlekla, v najslabšem pa je možno, da tretje razvojne osi sploh ne bo.
Na odločitev občin so se odzvali v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os. Menijo, da gre za ustavno pravico občin, ki jo je potrebno spoštovati, obenem pa se jim zdi nenavadno, da je do te poteze prišlo prav v predvolilnem času. Preseneča jih tudi dejstvo, da je med vlagateljicami občina Šmartno ob Paki, ki je vključena med podpisnike Protokola o izgradnji 3. razvojne osi, le-ta pa je osnovan na po mnenju občin spornem prostorskem načrtu.
“Izjave nasprotnikov državnega prostorskega načrta kažejo, da sicer podpirajo gradnjo tretje razvojne osi, vendar po sosedovem zemljišču. Pri tem pa zamolčijo dejstvo, da je bil ta državni prostorski načrt v 60% prilagojen zahtevam lokalnega prebivalstva in da bodo lastniki prizadetih objektov prejeli odškodnine. V oči bode tudi dejstvo, da je bila predstavnikom ministrstva v Šmartnem ob Paki onemogočena predstavitev osnutka državnega prostorskega načrta,” so zapisali v izjavi za javnost.
v Mladinski iniciativi opozarjajo, da zavlačevanje gradnje avtoceste pomeni igranje z gospodarstvom in zmanjševanje kvalitete več kot 100.000 ljudi, zato pričakujejo, da bosta Ministrstvo za infrastrukturo in DARS postorila vse, da se bo protokol nemoteno izvajal ter da se bo v jeseni 2019 hitra cesta na Koroško pričela graditi. Od sodne veje oblasti pa pričakujejo nepolitično odločitev, ki bo zaščitila javni pred zasebnim interesom.
