Uspešna Korošica, 30 letna Dunja Vrhovnik iz Pameč pri Slovenj Gradca, ki je na neki točki v življenju celo prenehala igrati kitaro in mislila, da se v življenju več ne bo ukvarjala z glasbo, se je včeraj v šovu Slovenija ima talent 2018, prebila v polfinale. Ob tej priložnosti je za Koroške novice razkrila nekaj podrobnosti o njenem sodelovanju v oddaji in njeni glasbeni poti.
Tvoja glasbena pot se je začela že pred leti, glasbo pa si študirala v tujini?
Ja, kitaro igram že od 7 leta. Najprej sem hodila na Glasbeno šolo v Velenju, nato sem šla študirat na Univerzo za glasbo na Dunaj. To je bila vse instrumentalna smer, torej samo kitara. S petjem sem se pa začela ukvarjati pred dvema letoma, pred tem pa, če se lahko tako izrazim, nisem imela pojma o petju.
V mladosti si se borila tudi z motnjami hranjenja?
Ja, pred leti so bili res težki časi, ker sem se znašla v začaranem krogu, iz katerega se dolgo nisem znala oz. zmogla izmotati. Tukaj so vključene tudi motnja hranjenja, torej anoreksija in nato še bulimija. To je trajalo kar nekaj let. Zaradi tega sem tudi prenehala igrati kitaro in sem mislila, da se v življenju več ne bom ukvarjala z glasbo. No, zdaj se je vse obrnilo v pravo smer oz. sem si obrnila življenje v pravo smer. Da sem o tem govorila v oddaji Slovenija ima talent, sem na nek način še sama presenečena, ker sprva sploh nisem vedela, o čem bom govorila, nato je pa kar zletelo to iz mene. Vem, da če se ne bi prebijala v preteklosti skozi težke čase, ne bi bila danes takšna kot sem, polna življenja in zadovoljna sama s sabo. Sem pa na nek način vesela, da sem to spregovorila v javnosti, ker sem prepričana, da, če se kdo točno danes spopada z istimi oz. podobnimi težavami in je slišala mojo zgodbo, lahko vidi, da se da iz tega izvleči, da se da to premagati, samo ogromno, ogromno volje je potrebno. Vsem, ki se spopadate s tem, polagam na srce: ” Borite se zase, za svoje počutje, za srečo. Res pa je, da si sami krojimo svojo srečo in je samo od nas odvisno a bomo srečni ali nesrečni. Izberite srečo in se trudite za njo!”
Kaj je bil povod za nastop na talentih?
Na talente sem se prijavila za to, ker sem čutila, da mi je to namenjeno. Nekaj ljudi mi je že v preteklosti sicer reklo, da naj se prijavim, ampak nisem želela nič slišati o tem in se tudi nisem imela namena prijaviti. Nato je pa prišel en trenutek, ko sem dobila nek “znak”, da bi bilo zelo dobro zame, če se spustim v nekaj novega v življenju. Na nek način so bile tudi sanje povezane s tem, ker sem sanjala, da sem prišla na oddajo, ampak se nisem prijavila in zaradi tega potem nisem mogla nastopati. No, to je pa potem bila še pika na i, da sem si rekla: ”Očitno mi je ta oddaja res namenjena”.
Kako bi nastop ocenila ti, si imela kaj treme?
Ko sem stopila na oder Opere, sem bila čisto prevzeta. Spomnim se samo, da sem prišla gor in sem pozdravila, potem pa se več ne spomnim nič, bila sem čisto v nekem svojem svetu. Če človek tega ne doživiš, ne moreš vedeti o čem zdaj govorim. To so res posebni občutki. Nisem še česa takega doživela. Sem bila pa čisto iz sebe, ko sem odigrala, ker niti malo nisem pričakovala tako pozitivnega odziva. Stoječe ovacije od publike in žirantov so me tako prevzele, da sem se doma zjokala od sreče.
Imaš zaradi sodelovanja v oddaji več oboževalcev in kako večja prepoznavnost vpliva nate?
Moram reči, da mi ta oddaja zelo pomaga pri prepoznavnosti. Že po prvi oddaji se je pokazalo zanimanje izven Koroške in to mi je v veliko veselje. Želim si veliko nastopati in mislim, da je ta oddaja nalašč za to narejena, da nas pokaže širši Sloveniji in nam omogoča živeti sanje. Najbolj vesela pa sem, da sem prav jaz tista, ki predstavljam Koroško v tej oddaji. Sem ponosna Korošica in s ponosom zastopam našo prekrasno pokrajino, zato je pa tudi, če se malo pošalim, moj moto v tej oddaji: HEJ, KOROŠKA GRE NAPREJ! Naj tako tudi ostane.
Tudi v uredništvu Koroških novic ti želimo, da tako ostane, da bomo lahko kmalu poročali o uspešnem nastopu v finalu.
Dunji pa lahko do finala, z glasovanjem, pomagate tudi vidi.
