Koronavirus prizadel tudi slovenske kmete

hops-3573266_960_720

Potem ko so kmetijski pridelovalci zaradi epidemije koronavirusa letos večinoma ostali brez tuje delovne sile, odgovorne institucije beležijo več povpraševanja po slovenskih sezonskih delavcih kot v preteklosti. Na pomoč kmetom se je doslej javilo okoli 570 ljudi, predvsem čakajočih na delo, a bodo samo v hmeljarstvu kmalu rabili do 1000 oseb.

Potrebe največje na vzhodu države

Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, kmetijski pridelovalci pa iščejo osebe za opravljanje različnih del. Spomladi iščejo predvsem delavce za delo v hmeljiščih, za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja, so za STA pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.

Sezonsko delo se po njihovih besedah najpogosteje opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, kot so pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu. Redkeje pa kmetijska gospodarstva ponujajo zaposlitev v obliki sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Ker iskalci zaposlitve pogosto povprašujejo po ponudbah sezonskih del v kmetijstvu kot možnosti dodatnega zaslužka, pa zavod poleg ministrstva za kmetijstvo vsako leto objavi informacijo o ponudnikih teh del.

Letos tudi zaradi epidemije novega koronavirusa, ki je botrovala izpadu prihoda (že preizkušenih) tujih delavcev, beležijo več povpraševanja ponudnikov sezonskega dela v kmetijstvu kot v preteklih letih.

Trenutno je v njihovi “evidenci” 15 ponudnikov, ki bodo skupaj potrebovali od 400 do 500 sezonskih delavcev, lani pa je bilo v celotnem letu ponudb za okoli 900 oseb.

“Potrebno število delavcev je vnaprej težko oceniti, saj je odvisno od sezone oz. pridelka. Pozeba ali drug podoben pojav pa lahko kljub napovedanim potrebam pomeni tudi bistveno zmanjšanje povpraševanja po delavcih. Iz tega razloga povpraševanje po domačih delavcih ni vselej povezano le s prihodom tujih delavcev, temveč je zelo odvisno tudi od sezone,” so ob tem opozorili na zavodu.

Statistike o tujih sezonskih delavcih ni

Kakšna je struktura sezonskih delavcev v kmetijstvu oziroma kolikšen delež predstavljajo tuji delavci, na zavodu niso mogli povedati, saj ne vodijo evidenc zaposlenih po pogodbah civilnega prava. Razpolagajo pa s podatkom, da je bilo v celotnem lanskem letu skupaj izdanih 1011 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za tuje delavce v kmetijstvu.

Med tistimi, ki opravljajo sezonsko delo v kmetijstvu in prihajajo iz drugih držav EU, sicer opažajo predvsem državljane Romunije in sosednje Hrvaške.

Letos torej teh delavcev zaenkrat vsaj v tako velikem številu kot v preteklih letih ne bo, zato je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec 10. aprila na pomoč kmetom pozvala študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence in druge.

Vlada je nato v predlogu novele prvega protikoronskega zakona predvidela, da se bodo lahko čakajoči na delo in brezposelni začasna in občasna dela v kmetijstvu opravljali na prostovoljni osnovi, tistim, ki bodo s temi deli zaslužili dodatnih 400 evrov, pa se nadomestila ali drugi socialni transferji, ki jih prejemajo, ne bodo znižali.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, se je na poziv na pomoč kmetom do petka zvečer odzvalo 566 oseb.

Med najbolj zaskrbljenimi hmeljarji

Med kmetijskimi panogami, kjer prav zdaj krvavo potrebujejo sezonsko delovno silo, je sicer hmeljarstvo. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset je za STA povedal, da so v hmeljarstvu doslej vedno pomagali tuji sezonski delavci, pri čemer jih je v zadnjih 15 letih večina prihajala iz Romunije. Letos je doslej iz te države slovenskim hmeljarjem po njegovih besedah priskočilo na pomoč le manjše število ljudi.

Prav zato so hmeljarji odprtih rok sprejeli tudi slovenske delavce, ki so se odzvali pozivu ministrice in pomagajo pri napeljavi vrvice v hmeljišča. Večina med njimi jih je, tako Oset, na čakanju na delo zaradi epidemije, saj njihova podjetja ne delajo.

“Hmeljarji so vsem tem delavcem zelo hvaležni, saj se bo z njihovo pomočjo ta faza v pridelavi hmelja sploh opravila,” je poudaril.

Naslednji fazi sta predčiščenje in napeljava poganjkov na vodila, prav slednja pa je v smislu ročnega dela najbolj zahtevna, je opozoril sogovornik. “Hmelj je rastlina, ki zelo hitro raste. Optimalni čas za napeljavo poganjkov na vodila je 14 dni, kar pomeni, da za vsa slovenska hmeljišča za to fazo potrebujemo med 800 in 1000 sezonskih delavcev,” je pojasnil.

V tej luči ga skrbi, ker se podjetja počasi odpirajo, delavci pa odhajajo nazaj na svoja delovna mesta. “To pomeni veliko težavo za hmeljarje,” je navedel. “Čeprav bodo v večini slovenski delavci še pomagali opraviti predčiščenje, pa jih bo za napeljavo, tako vsaj zgleda, ostalo zelo malo,” je sklenil.

Kmetom na voljo tudi dežurna služba

Trenutno je sicer po podatkih ministrstva veliko povpraševanja tudi za delo na polju, v vinogradu, oljčniku, za obiranje jagod, malin, saditev špargljev, delo v zeliščnem vrtu in druga vrtnarska dela.

Kmetijska gospodarstva, ki potrebujejo delovno silo, se lahko vse potrebne informacije obrnejo na zavod za zaposlovanje, študentske servise in dežurno službo ministrstva.

Besedilo: Marjetka Nared

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije