“Predvsem se mi zdi izjemnega pomena poudariti to, da ima Evropa projekte tudi za ljudi. Mi znamo velikokrat kritizirati Evropo, ampak, ko pa je treba, pa je Evropa tista, ki nam pomaga,” je v izjavi za medije v Dravogradu dejala komisarka. Želi si, da bi več govorili o tem, kaj v današnjem času geopolitičnih sprememb za vse nas pomeni Evropa.
Povedala je, da prihaja neposredno iz Ukrajine. “Mi se prvič v zgodovini EU pogajamo z državo, ki je v vojni, potem ko smo mislili, da vojne nikoli več ne bo. In se mi zdi, da je še pomembneje, da vemo, da je Evropa projekt miru, svobode, tudi blaginje. In da nič od tega ne pride samo od sebe, ampak da moramo za to tudi kaj narediti,” je poudarila Kos.
Dejala je še, da je Slovenija med državami, ki zdaj ima vedno boljše črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost in da je tudi iz solidarnostnega sklada zelo veliko dobila. “In zdi se mi, da zlasti tukaj, če rečem, ven iz Ljubljane, bolj na podeželju, mogoče še lažje razumemo, kaj Evropa naredi za nas,” je dodala komisarka.
Da je ponosen na uspešno pridobljen večmilijonski projekt in dejstvo, da so kot ena redkih občin za sanacijo, vezano na poplave novembra 2012, bili uspešni pri kandidiranju za sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, je ob obisku komisarke poudaril župan Občine Dravograd Anton Preksavec. Verjame, da bodo v občini po zaključku del mirno spali ob morebitnih napovedih večjih pretokov rek Meže, Mislinje in Drave, ki vode združijo prav v tej občini.
Dravograd je bil na udaru večjih poplav kar trikrat v zadnjih 13 letih, predvsem novembra 2012 in avgusta 2023, pa tudi oktobra 2018.
Trenutno se po podatkih direkcije za vode na območju Dravograda izvajajo protipoplavni ukrepi v okviru projekta iz načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti slabih 20 milijonov evrov, izvedene pa so bile tudi aktivnosti na kohezijskem projektu v vrednosti šest milijonov evrov. Oba projekta se financirata iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost, kohezijskih sredstev, integralnih sredstev in sredstev sklada za vode.
V okviru projekta iz načrta za okrevanje in odpornost trenutno poteka projekt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki je razdeljen na dva sklopa. V teku je prvi sklop ukrepov, ki se izvajajo na osmih območjih ob Dravi in Meži, kjer poteka gradnja kamnitih zložb, postavitev zidov in pilotiranje območja.
Gradbena dela se bodo zaključila predvidoma februarja 2026, zaključek projekta pa je predviden najkasneje konec junija 2026, so za STA pojasnili na direkciji za vode. Ocenjena vrednost izvedbe del v okviru prvega sklopa je 13,5 milijona evrov, izvedba vseh ukrepov pa bo imela vpliv na približno 7000 prebivalcev.
Drugi sklop tega projekta pa predvideva dela na hudourniških pritokih Drave. Za ta sklop so pridobljeni projektna dokumentacija in zemljišča, v zaključevanju je hidrološko-hidravlična študija. Javno naročilo za izvedbo drugega sklopa na hudourniških pritokih pa še ni zaključeno. Ocenjena vrednost del je šest milijonov evrov, končna vrednost pa še ni znana, so pojasnili na direkciji.
V okviru kohezijskega projekta na Meži in Mislinji pa so se že lani v Otiškem Vrhu zaključili gradbena dela, namenjena zmanjševanju poplavne ogroženosti na sotočju teh dveh rek.
Komisarka Marta Kos se je iz Dravograda odpravila še na Ravne na Koroškem, kjer si bo ogledala gradnjo novega kulturnega centra in območje obnovljene muzejske Stare železarne. Na Koroškem, od koder izvira, bo tudi v soboto, 4. oktobra, ko se bo povzpela na Uršljo goro, nato pa se v Črni srečala še s tamkajšnjo županjo Romano Lesjak.
