Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo, ki ga objavlja ministrstvo, prometno dostopnost regije opisuje z eno samo številko.
Druga po tem času je jugovzhodna Slovenija z dobrimi 29 minutami, torej z manj kot polovico koroškega časa. Najbližje avtocesti so prebivalci obalno-kraške regije, ki do nje potrebujejo dobrih devet minut.
Dva tisoč Korošcev dela v Avstriji
Za regijo je značilna velika dnevna mobilnost zaposlenih. Ljudje se vozijo v zaposlitvena središča zunaj regije, torej v Ljubljano, Velenje, Maribor in Celje, pa tudi v sosednjo Avstrijo.
Po oceni, navedeni v razvojnem programu in povzeti po projektu Interreg TRANS-BORDERS, naj bi v Avstriji uradno delalo okoli 2000 prebivalcev Koroške. To je več kot iz osrednje Slovenije, Avstrija pa je po teh podatkih za koroške delavce privlačna vsaj toliko kot najprivlačnejše slovenske regije.
Kaj se gradi in kaj je šele v pripravi
Napredek pri tretji razvojni osi je izvedba odseka od priključka Velenje do priključka Slovenj Gradec. V pripravi sta še državna prostorska načrta za državno cesto Otiški Vrh–priključek Prevalje in za državno cesto Slovenj Gradec–Dravograd.
Direkcija za infrastrukturo je v regiji izvedla približno deset kilometrov rekonstrukcij in slabih dvajset kilometrov daljših preplastitev, predvidene pa so še ureditve skozi Mežico in Prevalje ter južna obvoznica v Slovenj Gradcu.
Pri železnici razvojni program ne obeta veliko. Do leta 2030 modernizacija proge Maribor–Prevalje ni predvidena, razen nadgradnje prometnih mest in daljinskega vodenja prometa. Železniška postaja Ravne na Koroškem je bila obnovljena leta 2019, odsek v Podklancu leta 2018, leta 2018 pa se je izboljšala tudi čezmejna avtobusna povezava Maribor–Pliberk.
Iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb bo v Slovenj Gradcu izvedenih okoli dvanajst kilometrov kolesarskega omrežja, dogovor za razvoj regije pa predvideva približno 35 kilometrov regionalnih kolesarskih povezav v treh dolinah. Osem koroških občin je sprejelo celostne prometne strategije.
