Petra Blatnik Maček, ki svoj poklic jemlje kot poslanstvo, kot umetnost, v kateri vlada kreativnost brez meja, nenehno stremi napredku, se izobražuje in je popolna perfekcionistka ter ponosna in pripadna Korošica. Odraščala je v Črni na Koroškem, danes živi v Mežici, svoj frizerski salon pa vodi na Prevaljah. Frizerstvo ji je bilo položeno skoraj v zibelko, saj je bila v tem poklicu že njena mama, ki ji je dala s strogo vzgojo prave delovne navade. Močna želja po ustvarjanju najvišjega kova pa je vodila Petro vse višje in višje. Še danes je neizmerno hvaležna ljudem, ki so v njej prepoznali potencial, ki ga je želela razvijati naprej.
Je zagovornica dejstva, da je talent premalo, potrebno je delati, trdo delati, biti vztrajen in verjeti v to kar delaš z vsem svojim srcem in predanostjo. Potrebno je verjeti v svoje sanje in za njih trdo delati. Sedem let se je s svojo izjemno ekipo močno trudila za preboj in kvalifikacijo na najprestižnejšo in največjo frizersko prireditev na svetu ALTERNATIVE HAIR SHOW, ki je frizerski oskar in ima pomembno dobrodelno noto, zbira sredstva za otroke z levkemijo in za raziskavo te težke bolezni. Letos pa je na tem odru stala že petič. To je fenomen, ki ji je uspel kot prvi Slovenki.
Z njo smo poklepetali o občutkih, o ekipi s katero sodeluje in ustvarja, o vrednotah, pa tudi o otroških željah in sanjah …
Petra, kaj ti pomeni uvrstitev na najprestižnejšo frizersko prireditev na svetu in to že petič?
“Uvrstitev v finale najprestižnejšega frizerskega odra, mi pomeni res ogromno. Ne le meni, ampak celi ekipi, ki stoji za tem projektom. Včasih res težko dojamem, da je vse to res, saj živim svoje sanje in to mi predstavlja seveda svojevrsten privilegij.”
Danes si del svetovne frizerske elite. Kako pa si se s to mislijo spogledovala v preteklosti, si verjela, da boš nekoč stala na tem izjemnem odru kot prva Slovenka?
“Ko se ozrem v mislih leta nazaj je spomin še vedno tako živ. Bilo je v Royal Albert Hall kjer je bil v finalu Tomaž Turk. V meni je tlela tako velika želja po tem odru in uvrstitvi v finale. Takrat je bilo to zame nepredstavljivo in z velikim spoštovanjem sem le opazovala ter se poigravala z mislimi – vztrajaj, trdo delaj, razvijaj se, verjemi … Vselej pa sem imela v glavi, bodi pri svojem delu z vsem srcem, ustvarjaj iskreno ter predano, to je največ kar šteje. Vse ostalo ni pomembno. To me je vodilo na pravo pot. Če tako deluješ in res z vso svojo bitjo verjameš, uspeh ne more izostati. Vsaj enkrat v življenju sem si to res iskreno želela doživeti in v to popeljati celo ekipo. No, fenomen je, da sem tokrat stala na tem odru že petič in to je moje največje plačilo za ves vložen trud skozi leta. Za nič mi ni žal. Ni bilo vselej lahko, a trnove, garaške poti vselej vodijo do najlepših razgledov. Danes je moje srce polno zadovoljstva, saj pri vsem tem res uživam in sem ponosna, da nam je z ekipo uspelo to, kar ni nikomur do slej v Sloveniji. Ponižno sem hvaležna.
Kot rečejo … Prve ne pozabiš nikoli in prva uvrstitev na ta oder frizerske elite je bila zame dih jemajoča, neverjetna, osupljiva. Potem pa drugič potrditev, v tretje grę rado, četrtič in petič, pa je to zagotovo dokaz in velika potrditev, da delamo res dobre kolekcije in se lahko kosamo z vsemi največjimi imeni s katerimi si ta oder delimo. V veliko čast in ponos mi je, da je z mano in ob meni v tem projektu ekipa, ki zanj diha in živi. Lepo se dopolnjujemo, lahko rečem, da smo zelo uigran tim. Včasih se mi zdi, da mi znajo brati misli. Se pogledamo in točno vemo kaj in kako. Izjemno je delati s tako ekipo.“
Kdo sestavlja ekipo, ki stoji za tem projektom in ti “bere misli”?
“V salonu na Prevaljah delam z ekipo kreativnih frizerk, ki se skupaj z menoj razvijajo, rastejo in so nepogrešljive. Res je, da ideje, kreacije zorijo in dozorijo v meni. Vendar do same izvedbe brez njihovega trdega dela, truda, pripadnosti in kreativnosti ne bi šlo. Poznajo me, točno vedo kaj želim, vedo, da sem perfekcionistka, ki pili tako dolgo, da je rezultat takšen kot sem si ga zastavila. Pri meni kreativnost nima mej, lepo mi sledijo in skupaj smo res dobra ekipa, vsaka je pomemben del celote in doda tisti pomemben delček v mozaik celote.
Pa zunanja ekipa, ki jo sestavljajo fotografinja Mimi Antolovič, stilistka Tina Tanko, vizažistka (make up) Vanja Djuran, ter retuša Ajda Horvat. Za seboj imam vrhunsko ekipo in zaradi vseh teh ljudi smo tam kjer smo, torej na svetovnem elitnem odru. Včasih se premalo zavedamo kaj to pomeni, ker je to le ‘frizerstvo’ in biti med 19 najboljših na svetu že petič je uspeh. Res mi to pomeni ogromno, ker živim za ta poklic, ki ni le poklic, temveč moje poslanstvo, frizerstvo je umetnost. Z njim izpolnjujem otroške sanje ter cilje.
Na samem odru tudi letos nisi stala sama, kdo je bil opaženi model s teboj?
To leto sem imela s seboj model Davida Vuskovića (zt models agencija), ki je prav tako požel res veliko pozornosti v Londonu, razpravljalo se je o tem, da veljava za favorita in to je bil res hudo dober občutek. Izstopala sva v tem, da smo dejansko šli povsem svojo pot, ker v večini jih zapelje v avantgardo. Ohranila sva fashion. Vselej se rada držim neke svoje zastavljene rdeče niti in temu sledim, v njo verjamem. Tudi David, ki šteje sicer samo rosnih 20 let, se je izkazal za velikega profesionalca in lepo sva se ujela.”
V svojem poklicu si dosegla največ kar v frizerstvu obstaja, živiš svoje sanje, kaj pa sedaj?
“Nikoli nisem iskala bližnjic, vedno sem namenoma ubrala najzahtevnejše poti do cilja. Ker le to obrodi prave sadove. Uspeh ni prišel čez noč, to je 28 let trdega garanja. Ostajam skromna in z nogami trdno na tleh, sem pa ponosna. Občutki so neverjetni in mi dajejo velik zagon za naprej, motivacijo, ki me vodi v še večjo kreativnost. Se pa seveda zelo zavedam tudi dejstva, da prinaša nominacija za frizerskega oskarja in to že petič, tudi velika pričakovanja drugih in odgovornost. A tega se ne bojim. Vselej stremim k profesionalnosti, iskrenosti, skromnosti in predanosti. To so vrednote, ki me vodijo. Včeraj, danes, jutri.
Polna zagona in delovne vneme nadaljujem svojo pot … in verjamem, da imamo v prihodnje za pokazati še veliko kreativnega, zanimivega, navdihujočega. Komaj čakam!”
Biti med finalisti tega tekmovanja petič je osupljivo, vseeno naj vprašam – boš vztrajala tudi v prihodnje, ker to zate ni dovolj in želiš samo zmago?
“Iz leta v leto je ta moja izkušnja še lepša. Zaradi situacije s covid-19 je vmes tekmovanje enkrat potekalo tudi preko spleta, bilo mi je prihranjenega veliko stresa in organizacijskih zadev, morda mi je to v tistem obdobju celo malo pasalo, saj smo se takrat ukvarjali z mnogimi drugimi preizkušnjami, ki niti malo niso bile enostavne. A letos, ko sem spet stala v živo na odru, sem dejansko dojela kako pogrešala sem ves ta adrenalin, družbo vseh teh čudovitih, kreativnih in zares srčnih ljudi. Vsak v ekipi je tudi letos dodal svoj maximum in pripomogel k čudovitemu vzdušju.
Glede same zmage pa se res ne obremenjujem. Zavedam se, da je zmaga za majhno Slovenijo – stati na tem odru med finalisti za najprestižnejšo frizersko nagrado na svetu in, da je verjetnost na koncu biti prvi res minimalna ali nemogoča, saj so v ozadju velikokrat drugi interesi. Na to nimamo vpliva. Trdno verjamem, da bo enkrat drugače. Vedno bolj se zavedam, da si zmagovalec res že takoj, ko se uvrstiš v finale. Stati na tem odru petič, je zame več kot dovolj velika potrditev. Več ne potrebujem in sem zadovoljna.
Ker pa sem vselej iskrena, tako pri svojem delu, kot tudi sicer in to tudi pri drugih ljudeh neizmerno cenim, bom tudi tokrat na glas in za javnost priznala, da me na odru vedno »stiska« in si potihoma želim slišati svoje ime. 🙂 In verjamem, da je tako pri vseh finalistih s katerimi si delimo oder.”
Petra, ta velik dogodek ima sicer tudi dobrodelno noto. Poznam te kot prijazno, preprosto in zelo toplo osebo, kakšen pomen pripisuješ sama temu?
Vesela, sem, da ima ta velik dogodek v Londonu tudi dobrodelno noto in veliko mi pomeni, da lahko na nek način prispevam nekaj dobrega, lepega, srčnega … To je tisto kar nas kot družbo bogati, da znamo biti solidarni do šibkejših, ranljivejših. Velik si kolikor veliko je tvoje srce in moje je polno, ko stojim na tistem odru, tudi zaradi te geste.”
Petra pa svoje izkušnje in znanje rada podeli tudi z mladimi, ki svojo pot šele začenjajo ter jih usmerja, da naj se razvijajo naprej, saj meje so le v naših glavah. Mnogim, ki začenjajo v tem poklicu je vzor in navdih. Ostaja ponosna Korošica in veseli jo dejstvo, da je v svet ponesla ime svoje dežele Slovenije in tudi regije Koroške. Mnogi so ji skozi leta poskušali vsiliti misel, da naj gre ustvarjati v prestolnico ali tujino, a je ostajala zvesta sebi ter vodilu, da je vse mogoče, tudi, če si iz majhne regije ali dežele.
“Slediti srcu je vselej prava pot, pa ni pomembno kje se nahajaš, živiš, vztrajaš … Povsod je lepo, a meni je doma najlepše. Premalo se zavedamo na kako lepem koščku sveta živimo. Meje in okvirje si postavljamo samo sami”, še doda za konec …
Pa še 5 hudomušnih vprašanj:
Kakšne misli ti gredo po glavi tik pred tem, da stopiš na najprestižnejši frizerski oder na svetu? “Uf, kaj pa vem, spomnim se le čudovitih občutkov, ki me prelivajo … Sproščenosti, lakotnost. Velikokrat pomislim – glej kako si si to želela … sedaj pa to živiš/doživljaš. Tu si, uživaj. To je to!”
Ko si bila stara 6 let, si govorila, da, ko boš velika boš: Medicinska sestra. 🙂 Še danes rada gledam serije in filme, ki se dogajajo v bolnicah. Čeprav pri kadrih krvi in operacijah vedno prestavljam programe ali previjam naprej. Mama me pri 6 letih ni rada videla v salonu (otrok ne paše v salon, ker moti delo). Ob koncu osnovne šole sem na skrivaj strigla sošolce. Neposrečeno! Pa vendar precej samozavestno. 🙂
Ko Petra nima v rokah škarjic, najraje v roke poprime za? Glavnik in lutko. :)Rada kaj dobrega skuham ali spečem.
Stereotip o frizerjih je, da vselej najprej pogledajo v lase/pričesko človeka, ko ga srečajo/nehote, ali tudi sama to počneš? Verjetno res … Včasih se sploh ne zaveš, pa me drugi opomnijo, da sem z očmi vse naredila. 🙂
Imaš amulet za srečo? Če ja – kaj je to, kje ga nosiš in kdo ti ga je podaril? Imam jih več. Nakit na katerega se zelo navežem in imam občutek, da brez njega ne morem in dan ne bo pravi. Pandorine zapestnice, na katerih imam obeske, ki je bil vsak podarjen z nekim namenom ali ob posebnih priložnostih. Nekako imam občutek, da mora biti ob meni. Tudi ogrlica, ki mi jo je podarila moja poročna priča.
