Kako je kava osvojila Koroško: Od praznične skodelice do vsakdanjega rituala

Ob svetovnem dnevu kave, ki ga zaznamujemo danes, smo pokukali tudi v koroško preteklost in ugotovili, da je imela kava nekoč posebno mesto. Za marsikoga se dan ne začne, dokler ne zadiši po kavi. Prva jutranja skodelica, kratek premor med delom, klepet s prijateljem ali posedanje na terasi, kava je postala tako samoumeven del našega vsakdana, da si je težko predstavljati, da je bilo še pred nekaj desetletji povsem drugače.

A.T.

1. oktober 2026, 08:50

Posodobljeno: 1. oktober 2026, 09:12

Deli:

Danes lahko na Koroškem kavo naročimo skoraj na vsakem koraku. Turistični portal Koroške med ponudbo navaja številne kavarne in gostinske lokale, od Dravograda do Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, Mežice, Prevalj in drugih krajev.

Toda zgodba naših staršev in starih staršev je bila precej drugačna.

V gradivu "Koroška košta", ki predstavlja tradicionalno prehrano in prehranske navade na Koroškem, najdemo zanimiv podatek: še po drugi svetovni vojni so pravo kavo pili predvsem za božič in veliko noč. Surovo kavo so kupili in jo doma sami pražili v posebni posodi na štedilniku na drva. Šele leta 1965 je bilo mogoče kupiti pakirano in že praženo kavo.

Pred tem so bile del vsakdanje prehrane tudi bela kava in žitna črna kava. Prava kava pa je bila nekaj posebnega, nekaj, kar si človek ni privoščil kar tako in prav zaradi tega je današnja skodelica kave morda še bolj zanimiva.

Danes kave praviloma ne povezujemo več s praznikom. Pijemo jo zjutraj, dopoldne, po kosilu, ob obisku prijateljev ali preprosto zato, ker nam prija. Kava je postala tudi družbeni ritual. Ko nekoga vprašamo: »Greva na kavo?«, pogosto sploh ne govorimo samo o kavi. Govorimo o druženju.

Na Koroškem, kjer ima gostoljubnost pomembno mesto v kulinarični tradiciji, je takšen ritual še posebej domač. Koroška turistična ponudba poudarja tradicionalne jedi, recepte in običaje, ki se prenašajo iz roda v rod.

Časi, ko je bilo treba surovo kavo doma najprej prepražiti, so že zdavnaj mimo. Danes lahko izbiramo med espressom, podaljšano kavo, kapučinom, belo kavo, macchiatom, ledeno kavo in številnimi drugimi različicami.

Tudi koroške kavarne so del tega sodobnega sveta. Na uradnem turističnem portalu so med drugim predstavljene Kavarna Senica na Ravnah na Koroškem, Kavarna Rimski vrelec, Kavarna in slaščičarna Dravograd ter številni drugi gostinski ponudniki.

Čeprav o kavi govorimo kot o napitku, je njena pot do naše skodelice precej dolga. Kavno zrno je pravzaprav seme ploda kavovca, ki raste predvsem v tropskih območjih. Od obiranja kavnih češenj do sušenja, sortiranja, praženja in mletja je potrebnih več korakov. Vsak od njih vpliva na končni okus. Zato ni čudno, da lahko dve kavi, ki ju pripravimo na podoben način, okusita popolnoma drugače. Za značilnim vonjem sveže pripravljene kave se torej skriva precej več, kot se zdi na prvi pogled.

Za naše prednike je bila prava kava lahko del božičnega ali velikonočnega praznika. Danes pa je za marsikoga skoraj vsakodnevna potreba. Iz praznične dobrine je postala navada, iz navade pa ritual.

In vendar je nekaj ostalo enako: ava še vedno povezuje ljudi. Ne glede na to, ali jo pijemo iz majhne porcelanaste skodelice, velikega lončka ali kozarca z ledom, je pogosto najpomembnejši tisti trenutek, ko sedemo za isto mizo.

Zato si lahko danes, na svetovni dan kave, privoščimo skodelico več. Ne le zaradi kofeina, ampak tudi zaradi spomina na čase, ko je bila prava kava na Koroškem nekaj posebnega.