Svetovni dan učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, nosi letos temo »Ob strani učiteljem: 60 let varovanja poklica, krepitve njegovega položaja in oblikovanja prihodnosti«. Dan skupaj organizirajo UNESCO, Mednarodna organizacija dela, UNICEF in Education International.
Datum ni naključen. Prav 5. oktobra 1966 je bilo sprejeto skupno priporočilo Mednarodne organizacije dela in UNESCA o položaju učiteljev, prvi mednarodni dokument, ki je opredelil pravice in odgovornosti učiteljskega poklica. Letos torej mineva šest desetletij od njegovega sprejema, ob tej priložnosti pa po svetu razpravljajo tudi o njegovi prenovi, predvsem zaradi digitalnih tehnologij, podnebnih sprememb in negotove prihodnosti.
Pri UNESCU opozarjajo, da bo za uresničitev cilja kakovostne izobrazbe za vse do leta 2030 svet potreboval 50 milijonov dodatnih učiteljev. Od tega 44 milijonov v osnovnem in srednjem izobraževanju ter šest milijonov v predšolski vzgoji.
V konceptni noti letošnjega dneva poudarjajo, da položaj učitelja ni le vprašanje plače. Sestavljajo ga tri razsežnosti: simbolna, torej družbeno priznanje poklica, strokovna, ki zajema samostojnost in strokovno usposobljenost, ter materialna, kamor sodijo plače, delovni pogoji in sredstva za delo.
Kakšna je slika v Sloveniji, kaže mednarodna raziskava o poučevanju in učenju TALIS 2024, ki jo je pri nas izvedel Pedagoški inštitut.
Z delom je zadovoljnih 85 odstotkov učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v osnovni šoli, 88 odstotkov učiteljev tretjega obdobja in 89 odstotkov srednješolskih učiteljev. Deleži so visoki, a vendarle nižji od mednarodnih povprečij.
Precej bolj zgovoren je drug podatek. Da jih družba ceni, meni le sedem odstotkov učiteljev prvega in drugega obdobja osnovne šole, osem odstotkov učiteljev tretjega obdobja in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. V državah, ki so sodelovale v raziskavi, se ta delež giblje med 22 in 38 odstotki.
Med mlajšimi učitelji od 13 do 17 odstotkov načrtuje, da bo poklic v naslednjih petih letih zapustilo.
Visoko stopnjo stresa pri delu občuti od 13 do 19 odstotkov učiteljev. Kot glavne vire navajajo administrativno delo, komunikacijo s starši in vzdrževanje discipline v razredu. Največ dodatnega usposabljanja si želijo na področjih vodenja razreda, socialno-čustvenega učenja in dela z učenci s posebnimi potrebami.
