Več neurij je v obdobju prizadelo območja dolenjske, gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, podravske, pomurske, posavske, severnoprimorske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije.
Od skupnega zneska neposredne škode, ki jo je državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah verificirala 2. oktobra, znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 3,2 milijona evrov, v gozdovih 35,7 milijona evrov, škoda na uničenih stavbah 965.000 evrov in delna škoda na stavbah 13,5 milijona evrov, na gradbenih inženirskih objektih okoli 15 milijonov evrov, na vodotokih 5,5 milijona evrov, na gozdnih cestah 2,2 milijona evrov, na državnih cestah 1,9 milijona evrov, v parkih kulturne dediščine 62.500 evrov ter v gospodarstvu 2,4 milijona evrov, je navedel urad vlade za komuniciranje.
Škoda na kulturni dediščini je vključena v delni škodi na stavbah v oceni škode občinskih komisij.
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023 in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Pristojna ministrstva bodo v skladu s tem zakonom pripravila program odprave posledic neposredne škode.
Vlada je državno komisijo pooblastila, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva.
Uprava za zaščito in reševanje bo zapisnike in drugo dokumentacijo o oceni neposredne škode digitalno prenesla ministrstvu za naravne vire in prostor.
Stroški ocenjevanja škode občinskih komisij ter uprave za zaščito in reševanje so znašali okoli 15.600 evrov, povrnjeni bodo iz proračunske rezerve, je določila vlada.
