Da so povozi divjadi pogosti, kažejo letošnji podatki Lovske zveze Slovenije. Do 10. aprila je bilo v Sloveniji evidentiranih že 986 povoženih prostoživečih živali, od tega kar 692 osebkov srnjadi.
Lovska zveza Slovenije voznikom svetuje, naj hitrost posebej prilagodijo na cestah, ki potekajo skozi gozd ali ob travnikih. Divjad je najbolj aktivna ob zori in mraku, ponoči pa se vozniku zaradi slabše vidljivosti skrajšata vidno polje in čas za odziv.
To velja tudi za jelenjad, ki je aktivna predvsem v mraku in ponoči. Trk z odraslim jelenom je lahko še posebej nevaren, saj samec lahko tehta do 250 kilogramov, košuta pa do 150 kilogramov.
Pomembno je tudi, da voznik ob srečanju z eno živaljo ne predvideva, da je nevarnost mimo. Lovska zveza opozarja, da eni živali lahko sledijo še druge.
Če žival nenadoma stopi na cesto in se trku ni več mogoče izogniti, je priporočilo jasno: močno zavirajte in poskušajte ohraniti smer vožnje.
Sunkovito zavijanje z volanom lahko povzroči še nevarnejšo prometno nesrečo – vozilo lahko zapelje na nasprotni vozni pas ali s ceste.
Če do trka pride, je treba vozilo ustaviti na varnem mestu, vklopiti vse štiri smernike, obleči odsevni jopič in zavarovati kraj nesreče.
Če žival po trku pobegne, to še ne pomeni, da ni poškodovana. Prav zato je pomembno, da se dogodek prijavi. Upravljavec lovišča lahko poškodovano žival poišče in glede na njeno stanje ustrezno ukrepa.
Vozniki naj poškodovane ali poginule živali ne premikajo in je ne odpeljejo s seboj. Lovska zveza Slovenije opozarja, da je odvoz oziroma odtujitev mrtve divjadi z mesta nesreče kaznivo dejanje. Takšno meso prav tako ni veterinarsko pregledano in je lahko zdravstveno oporečno.
Promet je eden pomembnejših vzrokov izgub srnjadi pri nas. Po podatkih Lovske zveze Slovenije kljub zmanjševanju števila povozov v zadnjih letih še vedno beležimo več kot 4.000 povoženih osebkov srnjadi na leto.
