Kot je za STA dejal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Romana Jerala, je glavna značilnost različice B1.525, ki jo nekateri imenujejo nigerijska, ker so jo prvič zaznali v sredini decembra v Nigeriji, mutacija E484K, ki jo vsebujeta tudi južnoafriška in brazilska različica.
Ni znano, če sta nigerijska in južnoafriška različica bolj kužni od običajne, a omenjena mutacija zmanjšuje učinkovitost vezave protiteles in zmanjša nevtralizacijo virusa. Podatkov o tem sicer ni, a verjetno lahko pričakujemo, da bodo cepiva pri tej različici, ki se v nekaterih mutacijah razlikuje od južnoafriške, nekoliko manj učinkovita, je pojasnil Jerala.
Ker na lastnosti virusa vpliva kombinacija mutacij, je težko z gotovostjo napovedati, kakšen učinek bo ta različica imela, to bi bilo treba eksperimentalno preveriti v laboratoriju oziroma v epidemioloških ali kliničnih preiskavah, je dejal. V Nigeriji pa je po njegovih besedah delež te različice v dveh mesecih zrasel na 20 odstotkov vseh okužb.
Kot je navedel, je bilo skupaj na podlagi določanja sekvenc na svetu potrjenih le okoli 300 primerov različice B1.525. Največ primerov so potrdili na Danskem, v Veliki Britaniji, Nigeriji, ZDA in Italiji, potem pa sledi že Slovenija. Visoko število zaznanih primerov po njegovih pojasnilih odraža predvsem države, v katerih določanje zaporedij izvajajo v večji meri, to sta predvsem Danska in Velika Britanija. Slovenija je v zadnjem času zelo uspešno pospešila določanje zaporedij in smo po številu določenih zaporedij le malo za precej večjo Avstrijo in petkrat boljši od Hrvaške, je dodal.
Po danes objavljenih podatkih Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo so genetsko različico B1.525 doslej potrdili v štirih vzorcih iz osrednje Slovenije. O enem primeru te različice je že prejšnji teden poročal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki pa naj bi najnovejše podatke predstavil v četrtek. Po navedbah Jerale so iz Slovenije skupaj poročali o sedmih primerih zaporedij te različice.
Na potrjene primere te različice virusa bi se bilo po njegovem mnenju treba odzvati podobno kot v primeru južnoafriške, torej posvetiti posebno pozornost sledenju stikom, še preden se ta razširi v večjem obsegu. Ob tem je omenil tudi možnost priprave testov za odkrivanje posameznih ključnih mutacij, ki bi bili hitrejši, kot običajno traja določanje sekvence, in bi lahko hitreje podali indikacijo za posamezno različico.
Kot je ocenil Jerala, v Sloveniji sicer določamo sekvence pri velikem številu vzorcev, kar je pomembno za identifikacijo novih različic, predvsem v času, dokler se te preveč ne razširijo. Pozneje pa lahko samo še spremljamo in napovedujemo nadaljnji potek epidemije in opozarjamo na morebitne nove različice, je pojasnil.
Med najbolj razširjenimi različicami pri nas je angleška, ki pa je še bolj kot pri nas razširjena v sosednjih državah, kjer je delež že okoli 20-odstoten oziroma narašča. Ker Slovenija ni otok in pretok ljudi še vedno poteka, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo delež povečal tudi pri nas, je pojasnil. Opozoril je, da se je že v veliko državah pokazalo, da je angleška različica bistveno bolj kužna in lahko delež okuženih v krajšem času bistveno zraste.
“V veliko državah se je pokazalo, da je lahko samo zapiranje javnega življenja omejilo to rast in najbrž je smiselno v to poseči, preden pride do takšnega obsega, kot se je nedavno zgodil na Češkem,” je dejal. V nekaterih evropskih državah, kjer se je angleška različica bliskovito razširila, kot sta Portugalska in Irska, so uspeli z odločnim ukrepanjem hitro znižati raven okužb. Tako bi bilo po mnenju Jerale pametno, da se pri nas odzovemo bolj zgodaj, kot so se na Češkem, kjer imajo zdaj že težavo z velikim številom ljudi v bolnišnicah in so nas februarja prehiteli po številu smrti na milijon prebivalcev.
