Z izzivom stotih preplezanih smeri se je športnica začela spopadati v petek ob 21. uri.
“Ko sem končala s plezanjem ob pol treh zjutraj, moram reči, da so me noge že tako bolele, da nisem več mogla imeti plezalk gor, prsti in koža me je tako pekla, da oprimkov nisem mogla več držati in takrat sem v bistvu imela malo pomisleke, kako bo zjutraj, ali se bo regenerirala koža ali bo šlo vse, kot sem si zamislila. Danes zjutraj pa moram reči, da sem ob vseh navijačih, znova začela plezati, so mi dali dodatno energijo, sem uživala in potem sem bila kar naenkrat pri 96. smeri, energije je še nekaj ostalo, upam, da ne bo kakšne drame,” je dejala Garnbret pred finišem maratona.
Po nekaj urah spanca je v soboto dopoldne nadaljevala izziv. Bolj so se približevale večerne ure, bolj je bilo jasno, da bo Garnbret uspela premagati ta podvig, ki je edinstven tudi v svetovnem merilu. Tri ure pred koncem maratona je morala Garnbret premagati le še štiri smeri.
Prav za konec podviga jo čaka najtežje delo, dve zahtevni smeri na zunanji steni plezalnega centra. Z njima se bo spopadla v neposrednem televizijskem prenosu.
Dogodek poteka v sklopu projekta Botrstvo v športu, katerega namen je zbiranje sredstev za športnike iz socialno ogroženih okolij. Garnbret je letos prevzela vlogo ambasadorke tega plemenitega dobrodelnega projekta. In nedvomno pustila trajen pečat.
“Sem res z užitkom plezala, ker gre za dobrodelnost, s tem vračam športu nazaj, kar je meni v preteklosti toliko dal,” je opisala.
Pred finišem maratonskega izziva je bilo znano, da se je v dobrodelni sklad, celoten znesek bo šel za Botrstvo v športu, s plezanjem nabralo več kot 10.000 evrov.
Ob tem se je Allianz, ki je osebni pokrovitelj najboljše slovenske plezalke, zavezal, da bo v sklad prispeval dvakrat toliko sredstev, kot jih bodo zbrali udeleženci projekta. Glede na to, da bo slovenski plezalni šampionki uspelo preplezati vseh 100 smeri, pa bo primaknil še dodatnih 20.000 evrov.
Za dobrodelni sklad so štele tudi smeri plezalcev, ki so plezali v plezalnem centru. Nekateri so ob šampionki plezali ponoči, pa tudi v zgodnjih jutranjih urah in čez dan.
Ob Garnbret sta plezala tudi alpska smučarka Ilka Štuhec in nekdanji veslač Jani Klemenčič, pred večernim zaključkom dogajanja pa se je v smer podal tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor.
“Občutki so fantastični, šla sem čez vse vrste emocij danes, od tiste Janje, ki je polna energije na startu, do takrat, ko te začnejo boleti noge in peči roke, potem imaš malo premalo spanja, naslednji dan spet tu, do energije, ki jo dobiš od vseh otrok, obiskovalcev, navijačev in do zdaj, ko sem že tik pred koncem. Se zelo veselim še zadnjih štirih smeri in upam, da mi uspe,” je povedala Garnbret, potem ko si jo v plezalnem centru izkazali posebno čast.
Notranjo steno centra, pri vhodu, ki ni zasedena z oprimki, po novem krasi velika poslikava, mural, s podobo slovenske šampionke v steni. Pod poslikavo pa so na ogled njeni olimpijski spominki, zlati olimpijski kolajni iz Tokia in Pariza ter pozlačeni plezalni čevlji oziroma prototip čevljev, izdelan za Garnbret pred OI v Tokiu, v znak zahvale s strani Adidasa obarvani v zlato barvo.
Šlo je za poseben podvig tudi za športnico takšnega kova, kot je slovenska šampionka. Na treningih na dan prepleza največ sedem smeri, na tekmah v težavnosti štiri smeri in še to v dveh dnevih tekmovanja.
“Sem se podala v neznano, še nikoli nisem skušala splezati 100 smeri v 24 urah,” je priznala šampionka.
Vir: STA
