Najboljša slovenska športna plezalka je aprila novo sezono mednarodnih tekmovanj odprla na najboljši možen način s prepričljivo zmago na uvodni tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Meiringenu v Švici. Prvo tekmo v Salt Lake Cityju je nato izpustila.
“Tekma v Meiringenu je zame pomenila potrditev, da sva z Romanom (trenerjem Krajnikom; op. STA) na pravi poti, da je vse OK, da sem pravilno trenirala. Po tekmi sem naprej normalno trenirala, nič posebnega. Za Salt Lake City pa je zame pomembnejša tekma v hitrosti, da še tam vidim, kje sem,” je pred odhodom v Združene države Amerike za STA povedala Garnbretova.
V ostalih dveh disciplinah, ki tvorita olimpijsko kombinacijo, balvanskem in težavnostnem plezanju, je 22-letna Korošica že zdaj skoraj brez konkurence.
“Na hitrostni tekmi bi rada pokazala tisto, kar sem trenirala. Seveda bom tekmovala tudi v balvanih, ampak pri balvanih vem, kam sodim. V bistvu ne čutim, da bi bila živčna zaradi te tekme. Tja grem uživat, odplezat, rada bi v hitrosti pokazala še kaj več.”
Pred odhodom v mesto ob Velikem slanem jezeru v zvezni državi Utah sta se s trenerjem Krajnikom ustavila v Teksasu, v Dallasu, da bi vadila v centru, ki ga vodi Kyle Clinkscales. “V Dallasu je kolega od Romana, delata skupaj že nekaj časa. Tam imajo center, v katerem so stene za hitrost, težavnost, balvane. Pri njem sva prvič bila že pred dvema letoma.”
V hitrosti upa, da bo lahko tudi na tekmi pokazala napredek, ki ga pri sebi opaža že na treningih: “Rada bi nastopila v finalu, ni pa zdaj nujno, da moram biti v finalu. Rada bi videla, kje sem med ostalimi, rada bi pokazala dober tek v kvalifikacijah. Če bom v finalu, bo super, če ne, pa se ne bom preveč sekirala.”
“Doma v Sloveniji sem opravila dva res dobra treninga. Vem, da to še ni moj maksimum. Upam na kak svoj nov najboljši čas na tekmi. Mislim, da sem konkurenčna kombinatorkam, nisem pa konkurenčna ‘hitrašicam’,” o svoji hitrostni formi pravi trikratna svetovna prvakinja: v težavnosti, balvanih in olimpijski kombinaciji.
“Sanje vsakega športnika so, da bi enkrat nastopil na tekmi najvišjega ranga. To so tudi moje sanje, da bom zastopala državo avgusta na olimpijskih igrah. Plezanje bo prvič na OI in bo zato še toliko bolj posebno. Plezanje si zasluži biti del olimpijske družine. V čast mi je, da bom lahko predstavljala šport. Seveda je to moj glavni cilj sezone, ne bom ovinkarila,” se je prva slovenska kandidatka za olimpijsko odličje ozrla proti olimpijskemu Tokiu.
Z nič kaj spodbudnimi razmerami z novim koronavirusom na Japonskem, ki trenutno niso najbolj naklonjene športu, se ne obremenjuje. “Veliko je govora, da naj bi odpovedali OI. Upam, da jih ne bodo odpovedali, mislim, da jih ne bodo odpovedali, ampak nikoli ne veš.“
Garnbretova je bila med tistimi člani slovenske olimpijske delegacije, ki so že prejeli cepivo. “Dobila sem cepivo Janssen v enem odmerku. Po cepljenju sem se počutila v redu, me je pa ponoči bolela glava in malo me je mrazilo, pa slabo sem se počutila naslednje dopoldne, potem je bilo vse v redu,” je še dejala.
Za pot čez veliko lužo je dejala, da sta potrebovala s Krajnikom veliko potrdil ter garantno pismo ter seveda negativen PCR-test. “Ni dovolj, da si cepljen za vstop v ZDA, vsekakor pa pomaga.”
Skupaj s trenerjem sta že lani naredila načrt priprav na OI. V skladu s tem načrtom se bo letos pred igrami udeležila le enega svetovnega pokala na mesec. Po Salt Lake Cityju jo junija čaka tekma v Innsbrucku v težavnosti in balvanih ter julija, pred odhodom na OI, še tekma v Villarsu v hitrosti in težavnosti. Chamonix in Briancon pa bo izpustila.
Veliko prostega časa tako najboljša slovenska plezalka nima: “Ob treningih dvakrat na dan ni časa za kaj drugega.”
V Salt Lake Cityju sta si na prvi tekmi finalni nastop priborila dva Slovenca Anže Peharc in Gregor Vezonik. Tekmo sta končala na petem oziroma šestem mestu. Katja Debevec je v ženskem polfinalu zasedla osmo mesto. Vita Lukan in Jernej Kruder sta bila v kvalifikacijah 23. oziroma 29.
