Podjetja, ki so bila na podlagi protikoronske zakonodaje upravičena do javnih sredstev, ki presegajo maksimalno vrednost, morajo do 31. avgusta vložiti vlogo za ugotavljanje upravičene višine državne pomoči, opozarjajo na ministrstvu za delo. Če vloge z dokazili za nastalo škodo zaradi covida-19 ne bodo oddala, bodo morala presežno pomoč vrniti.
Kot je ministrstvo objavilo na spletu, maksimalen skupen znesek javnih sredstev, določen v prvem protikoronskem zakonu in njegovi noveli, ne sme preseči 800.000 evrov na posamezno podjetje.
Za podjetja, dejavna v sektorju ribištva in akvakulture, je bila medtem zgornja meja postavljena pri 120.000 evrih, za podjetja s področja primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov pa pri 100.000 evrih.
Protikoronska zakonodaja sicer podjetjem, katerih skupni znesek državne pomoči za povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov presega maksimalne vrednosti, omogoča dodatno možnost dodelitve javnih sredstev v skladu s pravili o državnih pomočeh za nadomestilo škode, ki jo je povzročil izredni dogodek.
To možnost podrobneje opredeljuje uredba o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev, so spomnili na ministrstvu.
“S tem se velikim podjetjem daje možnost, da prejmejo (oz. obdržijo) javna sredstva v višini, ki presega maksimalno vrednost, mora pa podjetje dokazati nastalo škodo,” so pojasnili in opozorili, da se to opravi z oddajo vloge njihovemu resorju do konca avgusta.
Podjetje mora vlogi priložiti pravilno izpolnjen obrazec za oceno škode z dokazili (izkaz poslovnega izida, knjigovodske listine, obračun davčnega odtegljaja in drugo); izjavo, koliko javnih sredstev je prejelo za odpravo posledic škode, in izjavo, koliko drugih javnih sredstev je prejelo za nadomestila plače in oprostitve prispevkov za iste delavce.
Prav tako mora posredovati kopije zavarovalnih polic za zavarovanje izpada prihodka oziroma v primeru, da takega zavarovanja nima, ožigosano in podpisano izjavo direktorja ali druge pooblaščene osebe o tem, da podjetje za to ni bilo zavarovano.
Hkrati mora priložiti še kopije dokazil sodnih postopkov, arbitraže ali drugih virov za kritje škode oziroma ožigosano in podpisano izjavo direktorja ali druge pooblaščene osebe o tem, da podjetje ni udeleženo v teh postopkih.
Če podjetje ministrstvu vloge ne bo posredovalo, se bo štelo, da škode ni imelo in ne bo upravičeno do javnih sredstev, ki presegajo maksimalno vrednost. Razliko bo moralo vrniti v državni proračun.
Prvi protikoronski zakon je začel veljati 11. aprila, novela tega zakona pa 1. maja. Ta zakonodaja je delodajalcem med drugim omogočila pomoč v obliki financiranja nadomestila plač za delavce na čakanju na delo in vseh njihovih prispevkov za socialno zavarovanje ter prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki so delali.
