Premier, ki opravlja tekoče posle, je spomnil, da je delo eden od temeljnih izrazov človekovega dostojanstva. Z njim se posameznik uresničuje, skupnost pa gradi svojo trdnost in prihodnost.
Zato se vrednost dela ne meri le po ustvarjenem, temveč se kaže tudi v občutku varnosti, možnosti za dostojno življenje in v prepričanju, da je trud prepoznan in spoštovan, je nadaljeval. Prav v odnosu družbe do dela se razkrije, kakšna je ta v resnici.
Spomnil je, da posledice hitro spreminjajočega se sveta, v katerem živimo, lahko občutimo tudi na trgu dela. Preoblikujejo se poklici, načini dela in pričakovanja, s tem pa tudi občutek varnosti in negotovost med ljudmi. A prav v teh spremembah se skriva tudi priložnost, da ustvarimo okolje, v katerem bo delo prihodnosti pravičnejše in bolj vključujoče. Napredek je lahko dolgoročen le, če ga ljudje tudi dejansko občutijo, je prepričan.
Praznik dela 1. maja praznujejo v večini držav sveta kot spomin na zatrtje delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.
