Vprašanje o hrani je na premierja naslovila poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi). Kot je izpostavila, ogromne količine neoporečne hrane ostanejo neporabljene, kar kažejo tudi statistični podatki. Letno namreč v državi zavržemo 143.000 ton hrane oz. 68 kilogramov na prebivalca, je opozorila.
Naštela je nekaj projektov, ki delujejo na področju preprečevanja zavržene hrane, a organizacije, ki jih izvajajo, po njenih besedah potrebujejo sistemsko pomoč vlade, saj delajo s prostovoljci. Računajo na pomoč ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi subvencioniranje javnih del podaljšali za štiri leta, je dejala. Humanitarne organizacije, ki pomagajo pri teh projektih, pa potrebujejo sistemsko pomoč za financiranje materialnih stroškov, je dodala.
Po Golobovih besedah je hrana ena osrednjih točk, ki se je bo vlada lotila v prihodnje. Kot je dodal, se že pripravlja akcijski načrt, ki bo imel 10 konkretnih področij ukrepanja. Premier razume potrebo, da bi bilo treba najti način in sredstva, kako bi lahko nekatere projekte podprli, je pa podvomil, da so javna dela najustreznejši instrument.
“Najti ustrezen mehanizem, s katerimi bi take ukrepe v tej zimi podprli … sem si zapomnil in bom dal pobudo, da se tak instrument najde,” je odvrnil.
V premierjevem kabinetu so sicer sprožili več delovnih skupin na področju hrane, ki ima, kot je dejal, bistveno večji vpliv na družbo, kot si morda včasih predstavljamo. “Ima vpliv tudi na naš etični odnos do živali. Hrana ima tudi izrazit vpliv na blaginjo prebivalcev, pa tudi ogromen ogljični odtis,” je naštel.
“V kratkem bomo pripravili zemljevid izrabe tal in vode z vidika tega, koliko hrane danes pridelamo s tem, kar imamo na razpolago, in koliko več bi je lahko oz. koliko bolj samozadostni bi bili, če bi imeli drugačen pristop do izrabe tal in vode,” je napovedal.
Poslanca Damijana Zrima (SD) pa je zanimalo reševanje stanovanjske problematike, kar je, kot je spomnil, tudi ena prednostnih nalog, opredeljenih v koalicijski pogodbi.
“To vprašanje je zagotovo eno pomembnejših sistemskih vprašanj,” se je strinjal Golob. A kot je dodal, sta primarni cilj vlade letos dve področji – zdravstvo in draginja. “To ne pomeni, da na ostalih ne delamo, so pa sistemske reforme predvidene za 2023,” je dejal.
Po premierjevih besedah je “manjši hendikep”, zakaj stanovanjska politika še bi dobila pravega zagona, tudi zablokiran zakon o vladi, ki je predvideval, da se to področje prenese na svoje ministrstvo. “Čakamo, da bo vlada reorganizirana na način, da bo stanovanjska politika dejansko dobi pravo mesto,” je poudaril.
“To ni izgovor. Aktivnosti se izvajajo. Stanovanjski sklad je letos naredil razpis za približno 1000 neprofitnih stanovanj po različnih regijah, za kar je namenil 60 milijonov evrov. Hkrati je pridobil dodatnih 70 milijonov evrov za še 1000 stanovanj s strani mednarodnih bank,” je dejal. Kot je dodal, gre za ustaljene aktivnosti, ki tečejo nemoteno.
“Če pa želimo pravo reformo, pa se moramo reorganizirati in drugo leto stvari zastaviti sistemsko. Vem, da pogovori potekajo. Pričakujem, da bomo verjetno še novembra razkrili strategijo, kako bomo pospešili gradnjo neprofitnih stanovanj,” je napovedal.
Ta zgodba je po Golobovih besedah povezana tako z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot s Slovenskim državnim holdingom. “Povezana je s tem, da se bodo vsa zemljišča, ki jih ima DUTB danes na razpolago, namenila točno temu. To ne pomeni, da se bodo nujno prenašala na državo ali stanovanjski sklad, namenjena pa bodo temu,” je bil jasen.
Po njegovih besedah se ustanavlja sklad, ki predvideva, da bodo z zemljišči razpolagali kot s stvarnimi vložki. “Da bomo povečali potencial kreditiranja in zadolževanja za te projekte in zmanjšali pritisk na proračunska sredstva,” je pojasnil.
