V natečaj je letos prispelo 119 prijav, 18 za projekte in 101 za posameznike. Komisija je med njimi izbrala nosilce naslednjih nazivov oz. priznanj: Naj prostovoljka in Naj prostovoljec v treh starostnih kategorijah (do 19 let, od 20 do 29 let in nad 30 let), naziv Naj prostovoljski projekt, posebej pa še naziva Naj mladinski voditelj in Naj mladinski projekt ter tri priznanja za posebne dosežke. Poleg predsednice RS sta pri podelitvi sodelovali tudi predsednica MSS Eva Kotnik in predstavnik lanskoletnih dobitnikov nagrade Naj prostovoljski projekt 2023. 

Nataša Pirc Musar je v nagovoru dejala, da je prostovoljstvo izraz najžlahtnejših vrednot, ki jih premore človeško srce, sočutja, solidarnosti in brezpogojne skrbi za drugega. “Zato ima prostovoljstvo tako zelo pomembno vlogo pri oblikovanju družbe, saj s krepitvijo naše medsebojne povezanosti in odgovornosti za skupnost bistveno prispeva k izgradnji boljšega sveta,” je poudarila.

Po besedah Pirc Musar biti prostovoljec pomeni verjeti v moč skupnosti, graditi mostove med ljudmi, premagovati predsodke in prinašati toplino, kjer veje mraz osamljenosti. “Z vsakim vašim dejanjem, z vsakim nasmehom, ki ga podarite, ste svetel zgled za vse nas,” je nagovorila prostovoljce ter se jim zahvalila. Dodala je, da naj njihovo predano delo navdihuje, da “sami najdemo trenutek, prisluhnemo, slišimo, pomagamo, podarimo, ampak ne zato, ker moramo, temveč zato, ker iskreno želimo pomagati drugim”.

Predsednica mladinskega sveta Eva Kotnik pa je dejala, da prostovoljci z zgledom in dejanji navdihujejo in soustvarjajo boljši svet. Po njenih besedah je prostovoljstvo gradnja skupnosti in moč za spremembe. “Ob tem, ko prostovoljci dajete drugim, pridobivate tudi sami. Pridobivate na odnosih, kompetencah, samozavesti, lastnosti, ki gradijo temelje skupnosti, ki zna držati skupaj tudi v najtežjih trenutkih,” je prepričana Kotnik.

Podeljena priznanja in nagrade so:

Naj prostovoljka v starosti do 19 let je postala Izabela Rosc. Priznanje je prejela za aktivno udejstvovanje predvsem na področju aktivne participacije in samostojnega, vztrajnega ter odgovornega delovanja. Naj prostovoljec v starosti do 19 let pa je postal Blaž Kete. Priznanje je prejel za svoje vsestransko delovanje na področju prostovoljstva že pri tako mladih letih. Naj prostovoljka v starosti do 29 let je postala Leja Kambič, in sicer zaradi svojega vsestranskega delovanja na več področjih in pozitivnega vpliva na druge. Naj prostovoljec v starosti do 29 let je postal Jon Kanjir. Priznanje je prejel za aktivno in vsestransko sodelovanje na mnogih področjih društva in širše. 

V kategoriji nad 30 let pa sta nagrado za Prostovoljca leta 2023 prejela Jure Klembas in Bojana Selinšek. Jure si je priznanje zaslužil zaradi izjemnega preobrata iz vloge uporabnika v vlogo prostovoljca, s čimer vrača organizaciji, ki mu je pomagala. Bojana je prejela priznanje za Naj prostovoljko v kategoriji nad 30 let, saj njeno delo pomembno vpliva na povezovanje Slovencev po svetu in ima velik doseg in ugled v Slovenskem prostoru.

MSS  je podelil še dve priznanji za posebne dosežke, ki je šlo v roke Bebi Zalokar iz Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Posameznica je prejela priznanje zaradi svoje izjemne aktivnosti pri častitljivih 87 letih. rugo priznanje za posebne dosežke pa je prejel Mladinski center Idrija, in sicer za projekt Elf Around. Priznanje so prejeli zaradi izjemnega mladinskega dela, srčnost pri izvajanju projekta in vplivu na lokalno okolje.

Nagrado za Naj prostovoljski projekt je prejela Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola iz Šolskega centra Novo mesto, in sicer za projekt Šola s srcem. Projekt je prejel nagrado, ker so z le-tem osvetlili to, da je šola lahko več kot izobraževalna ustanova, pač pa lahko deluje kot povezovalka skupnosti.

Nagrada za Naj mladinskega voditelja pa je šla v roke Tari Ledinek. Nagrado je prejela za vsestransko predano prostovoljsko delo in aktivno vključenost v različne projekte. S svojo predanostjo, odrekanjem, inovativnostjo in odločnostjo je v tem času izpeljala številne projekte, s katerimi je izboljšala kakovost življenja mladih na Koroškem, delovala na področju mladinskih vprašanj, fizičnega in duševnega zdravja, razvoja kraja, s svojim delovanjem pa postavila zgled bodočim generacijam mladih in pustila pečat v kraju in širšem okolju. Nagrado za Naj mladinski projekt je dobil projekt Oglarjenje s Hribci Društva podeželske mladine Hribci, in sicer zaradi oživljanja in ohranjanja tradicionalnega običaja priprave oglja ter organizacije odmevnega dogodka okoli običaja, ki je združil več kot 200 udeležencev. 

Priznanja so iz Koroške, med drugimi prejeli tudi:

Ponosne prostovoljke in prostovoljci iz Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec: Živa, Špela, Nuša T., Vanja, Tamara, Aleksandra in Nuša L., Helena ter prostovoljca Husein ter Teo, z mentoricama mag. Jasna Kolar Macur in Katarina Praznik.

Iz Koroškega doma starostnikov PE Slovenj Gradec je priznanje naj prostovoljka prejela tudi ga. Vida Gracej Popič. Ob tej priložnosti je predsednici izročila CD Hišnega banda 6M.

“Iskrene čestitke gospa Vida, izjemno smo hvaležni. Želimo vam zdravja in dobrega počutja med nami,” so zapisali na družabnem omrežju Facebooka Koroški dom starostnikov PE Slovenj Gradec.

Mladinski svet Slovenije je v 23-ih letih natečaja pripravil 22 zaključnih prireditev (ena je bila odpovedana zaradi epidemije). V natečaj je v 23-ih letih prispelo 3.425 prijav, od tega 2.859 za posameznike in 847 za projekte. MSS je tako razglasil 66 naj prostovoljcev, 67 naj prostovoljk, 21 naj prostovoljskih projektov, 16 naj mladinskih projektov, 16 naj mladinskih voditeljev in še veliko priznanj za posebne dosežke.

Vir: MSS in GOV.si

Fotogalerija