Dve leti po ujmi: Koroška med obnovo in čakanjem

Koroška je bila med regijami, ki jih je avgusta 2023 najbolj razdejala ujma. Poplave in plazovi so v Mežiški dolini povzročili ogromno škodo, številne družine so izgubile domove. Danes so mnogi še vedno v začasnih bivališčih. Občine so zadovoljne s sodelovanjem s pristojnimi službami pri obnovi, opozarjajo pa na dolge birokratske postopke.

V koroški regiji, kjer je v divjanju narave nastalo za okoli 520 milijonov evrov škode, so iz sredstev solidarnostnega sklada EU doslej porabili okrog 50 milijonov evrov, predvsem za sanacijske in zaščitne ukrepe na vodotokih in cestah v občinah. Iz državnega proračuna so posamezne koroške občine prejele milijonska izplačila v okviru ukrepov za obnovo lokalne infrastrukture.

Na Slovenjgraškem tečejo velika dela na plazovih in cestah

V Mestni občini Slovenj Gradec sanacija po ujmi teče vse od konca leta 2023. Kot so za STA povedali na občini, trenutno izvajajo intenzivna gradbena dela na več ključnih lokacijah, med drugim na plazovih v Spodnjem Razborju in Pamečah ter na območjih Ozar in Gmajne.

Poteka tudi sanacija več cest, in sicer na odsekih Gaberke-Velunje, Umek-Podvajska raven, Brezniška kapela-Ciganija ter Anžič-Bukovska vas. Obnavljajo tudi gozdne ceste s plazovi, in sicer odsek Radmanova bajta-Kranjčev mlin in Živartnik, Rdeški križ-Pinter, kjer gradijo 70 metrov dolgo pilotno steno, ter Križan-Ciganija, kjer poteka sanacija usada v dolžini 80 metrov.

Dokončali so več pomembnih projektov, s katerimi so vzpostavili prevoznost cest, sanirali so plazove na Mrakovem hribu, ki so ogrožali stanovanjske objekte v Pamečah, zaključena je tudi zahtevna sanacija plazu Artviga v Spodnjem Razborju.

Skupna ocena vseh sanacijskih del po ujmi v občini znaša dobrih 80 milijonov evrov. Doslej je občina uspešno zaključila 43 sanacijskih projektov v vrednosti dobrih 28 milijonov evrov. Trenutno imajo v obravnavi 119 sanacijskih projektov; v fazi projektiranja jih je 54, na terenu pa jih izvajajo 22. Vseh 22 nameravajo dokončati še letos.

Sodelovanje z vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih ter državno tehnično pisarno na občini ocenjujejo kot dobro, korektno in učinkovito. Dobro sodelujejo tudi z ministrstvom za naravne vire in prostor ter uradom za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ljubljana, so pojasnili.

Opozarjajo pa na birokratsko zapletenost postopkov. Lani je v okviru predhodnega programa občina prejela hitra predplačila oz. izplačila sredstev za odpravo posledic škode, postopki so bili enostavnejši in hitrejši. Letos, ko sanacija teče po rednem programu, pa se srečujejo z dolgotrajnimi birokratskimi postopki, so navedli na občini.

Na seznamu za preselitev po ujmi sta bili iz občine dve družini iz Razborja. Ena trenutno zaključuje gradnjo nove hiše in se bo predvidoma vanjo vselila avgusta. Del druge družine se je v novo hišo vselil lani poleti, drugi del te družine pa še išče primerno lokacijo za izgradnjo nadomestitvenega objekta.

V Občini Prevalje se bo moralo preseliti 21 družin

V Občini Prevalje je na seznamu za preselitev 21 družin, od tega jih je sedem upravičenih do nadomestitvene gradnje. Kot so pojasnili, sta dve družini že rešili stanovanjsko vprašanje, dve pa se bosta v novi hiši preselili jeseni.

Za 14 družin iz večstanovanjskega bloka na Prevaljah ob Meži, ki je predviden za rušenje, je občina priskrbela začasna nadomestitvena stanovanja. Na občini so pojasnili, da želijo ti stanovalci sami poskrbeti za nove domove. Občina je sicer nameravala zgraditi nov večstanovanjski objekt, a od države ni uspela pridobiti potrebnih sredstev, so dodali.

Sicer pa na Prevaljah nadaljujejo intenzivna sanacijska dela na občinski infrastrukturi. Kot so navedli za STA, so doslej po ujmi sanirali več kot 100 plazov in približno 30 kilometrov cest, s sanacijo vodovoda pa je bila zagotovljena ponovna vodooskrba za več kot 6000 občanov.

Občina je v letih 2023 in 2024 prejela okrog 33 milijonov evrov za odpravo posledic ujme, od tega je bilo 12 milijonov evrov intervencijskih sredstev, 12 milijonov evrov iz rednega programa in devet milijonov iz predhodnega programa sanacije.

Letos in v prihodnjem letu bodo nadaljevali obnovo cestne infrastrukture. Ta med drugim vključuje izgradnjo dveh mostov čez reko Mežo. Nadaljevala se bo tudi sanacija plazov. Skupna vrednosti načrtovanih del presega 30 milijonov evrov.

Tudi na prevaljski občini se pri izvedbi sanacijskih del soočajo z dolgotrajnimi birokratskimi postopki, povezanimi s črpanjem državnih sredstev. Sodelovanje s pristojnimi službami in ministrstvi pri odpravi teh ovir pa ocenjujejo kot zelo dobro.

Občina Dravograd zaključila več sanacij

V Občini Dravograd so v zadnjih dveh letih sanirali več 10 kilometrov cest, izvedli številne podporne ukrepe, uredili odvodnjavanje cest, zgradili več novih mostov in sanirali več plazov. Sanacija izvedenih del je stala več kot 14 milijonov evrov, so navedli.

Letos in prihodnje leto bodo v občini nadaljevali sanacijo več deset cestnih odsekov in plazov. Letos načrtujejo izvedbo za okoli osem milijonov evrov del, leta 2026 pa po trenutni projekciji dela v skupni vrednosti 8,7 milijona evrov.

Sodelovanje z državo pri izvedbi sanacijskih del so na dravograjski občini ocenili kot korektno.

V Črni številna sanacijska dela

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je za STA povedala, da so od ujme do danes zaključili 12 sanacijskih projektov v vrednosti skoraj 16 milijonov evrov. Letos in prihodnje leto imajo v načrtu 21 sanacij, ki so ocenjene na dobrih 19 milijonov evrov.

Na seznamu za preselitev je bila ena družina, ki je prejela odškodnino. V roku enega leta bodo njihovo hišo odstranili, je še povedala županja Črne.

Vir: STA

Koroška je bila med regijami, ki jih je avgusta 2023 najbolj razdejala ujma. Poplave in plazovi so v Mežiški dolini povzročili ogromno škodo, številne družine so izgubile domove. Danes so mnogi še vedno v začasnih bivališčih. Občine so zadovoljne s sodelovanjem s pristojnimi službami pri obnovi, opozarjajo pa na dolge birokratske postopke.