Mežiška dolina spada med okoljsko bolj obremenjena področja v Sloveniji. Kljub določenim ukrepom za zmanjševanje posledic preteklih in sedanjih gospodarskih dejavnosti je okolje še vedno močno onesnaženo. Na zadnji seji pa je Državni zbor izglasoval primernost predloga zakona o sanaciji okolja, ki Mežiške doline ne vključuje.
Društvo Solzice v tem vidi diskriminacijo prebivalcev Koroške ter ocenjuje, da poslance pri njihovih odločitvah vodi moč volilne baze določenega območja. Koroška kot manjša regija z manjšim številom volivcev ostaja zapostavljena. Na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je društvo zato naslovilo pobudo za zagotavljanje enakovrednega in enakopravnega varstva pravic pri sanaciji degradiranih okolij in zagotavljanja enakih možnosti turizma. Opozorili so, da država od leta 2007 ureja sanacijo okolja v Mežiški dolini zgolj z odlokom, ki je kot pravni akt nižji od zakona, medtem ko je bil predlog zakona o sanaciji Mežiške doline zavrnjen. Dodajajo, da gre za zelo obremenjeno okolje s 400-letno tradicijo železarstva in rudarstva.
Prav tako izpostavljajo dejstvo, da v Mežiški dolini ni onesnažena samo zemlja, kot v celjskem primeru, pač pa je povečana tudi vsebnost svinca v krvi triletnih otrok. Opozarjajo, da ni sprejetje “Celjskega zakona” diskriminiralo koroške otroke in jim dodelilo status drugorazrednih državljanov.
V pobudi so še zapisali, da se sredstva, namenjena za sanacijo Mežiške doline, iz leta v leto zmanjšujejo – letos je namenjenih le 750 tisoč €, medtem ko predlog zakona predvideva za Celjsko kotlino 25 milijonov €. Poudarjajo, da gre za neenakopravno porabo sredstev, kar zmanjšuje tudi možnost turističnega in gospodarskega razvoja regije.
S civilno pobudo, ki so jo naslovili na varuhinjo človekovih pravic, želijo doseči enakopravno obravnavo vseh degradiranih regij in zagotoviti enake možnosti za razvoj turizma.
