Nizki pretoki Drave neposredno vplivajo na proizvodnjo električne energije, do konca julija letos so proizvedli za približno 37 odstotkov manj električne energije kot v enakem obdobju lanskega leta, ki je že tako bilo hidrološko gledano med slabšimi v zadnjem desetletju, pravijo v DEM.
Trenutna realizacija je zato po njihovem nižja od načrtovane, končnega obsega proizvodnje pa v tem trenutku ni mogoče zanesljivo napovedati, saj bo ta precej odvisen od hidroloških razmer v preostanku leta. Ob ugodnejših padavinskih razmerah in posledično višjih pretokih bi lahko po njihovi oceni del trenutnega zaostanka zmanjšali, ob nadaljevanju sušnih razmer pa bo odstopanje od letnega načrta še večje.
Ob tem v družbi dodajajo, da je nižji obseg proizvodnje eden od dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje družbe, a da na končni poslovni rezultat vpliva več dejavnikov. Zato zgolj na podlagi trenutnih hidroloških razmer oziroma trenutnega obsega proizvodnje ne morejo dati zanesljive ocene pričakovanega poslovnega rezultata ob koncu leta.
V DEM, ki je največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, sicer v zadnjih 15 letih opažajo precejšnja medletna nihanja pretokov Drave. Posameznim letom z izrazito nižjimi pretoki, kakršno je bilo leto 2022, namreč sledijo tudi hidrološko ugodnejša leta, kakršni sta bili leti 2023 in 2024, zato na podlagi podatkov ne morejo govoriti o kakšnem enosmernem trendu. "So pa trenutni pretoki primerljivi s pričakovanimi pretoki reke Drave v zimskih mesecih, ko so praviloma najnižji," so dodali.
Mariborska družba je že v letu 2025 zaradi slabše hidrologije beležila podpovprečno proizvodnjo, ki je bila z 2199 gigavatnimi urami za desetino manjša od načrtovane ter za tretjino nižja od tiste v letu prej. Kljub temu so z 82 milijoni evrov lani prihodke v primerjavi z letom 2024 povišali za osem odstotkov, čisti dobiček pa je bil z nekaj manj kot desetimi milijoni evrov za odstotek nižji.
