Delež pijač v povratni embalaži se je v Sloveniji v dobrih dveh desetletjih več kot prepolovil. Leta 2000 je znašal 39 odstotkov, leta 2024 pa 18 odstotkov, pri čemer večina tega deleža izhaja iz gostinstva. V maloprodaji predstavljajo pijače v povratni embalaži le nekaj odstotkov celotne ponudbe in prodaje.
To so ugotovitve strokovnega posveta projekta ČISTO, ki je potekal na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju. Projekt izvajata Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in društvo Eko krog, sofinancirata pa ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
V trgovinah le pivo in mineralna voda
Pregled trgovin, opravljen v okviru projekta, je pokazal, da je v povratni embalaži mogoče kupiti predvsem pivo in mineralno vodo. Na policah pogosto ni jasno označeno, katera steklenica je povratna, znesek kavcije ni posebej naveden, vračilni avtomati so umaknjeni v manj opazne dele trgovin, pravila vračanja pa niso povsod enaka.
Anketa med potrošniki je pokazala, da pijače v povratni embalaži vsaj občasno pogreša 91 odstotkov vprašanih, redno pa jih kupuje le petina. Največja ovira je premajhna izbira, sledita nejasen in zapleten sistem vračanja. Tretjina anketiranih povratne embalaže ne prepozna ali jo prepozna s težavo, teža steklenic pa je ovira za manj kot petino.
»Potrošniki so pokazali, da so pripravljeni. Več kot 40 odstotkov jih najbolj moti slaba izbira, teža steklenic pa je ovira za manj kot petino. Zdaj so na vrsti trgovci, proizvajalci in odločevalci. Ponovna uporaba embalaže ne sme biti zapletena izjema, ampak preprosta in dostopna možnost,« je povedal Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja pri ZPS.
Od 25 do 50 polnjenj
Povratna steklenica v povprečju opravi od 25 do 30 krogov uporabe, nekateri sistemi pa omogočajo do 50 ponovnih polnjenj. Po podatkih projekta lahko povratne steklenice v določenih pogojih v primerjavi s plastenkami povzročijo do 70 odstotkov manj izpustov toplogrednih plinov, v primerjavi s pločevinkami pa več kot polovico manj.
Projektni izračuni kažejo, da bi v Sloveniji z nadomestitvijo enajstih odstotkov pločevink s povratnimi steklenicami letno prihranili 58.318 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Pri tem so pomembne tudi razmeroma kratke transportne razdalje, saj je okoljska učinkovitost odvisna tudi od števila polnjenj, transporta, čiščenja in organizacije sistema vračanja.
Kaj predlaga Zveza potrošnikov
ZPS predlaga štiri spremembe. Povratna embalaža in višina kavcije morata biti jasno prepoznavni že na polici in v spletni trgovini. Potrošniki potrebujejo večjo izbiro pijač v povratni embalaži, ne le posameznih izdelkov.
Vračanje mora biti preprosto, z jasnimi pravili, dostopnimi vračilnimi mesti in brez nepotrebnih omejitev, na primer brez zahteve po predložitvi računa. Potreben je tudi učinkovit skupni sistem s standardizirano embalažo in sodelovanjem proizvajalcev in trgovcev.
Po podatkih, predstavljenih na posvetu, je v Nemčiji v povratni embalaži 51 odstotkov pijač, k čemur prispevajo tudi skupni fondi standardnih steklenic.
Avstrija dostopnost spodbuja z zakonsko določenimi deleži, Latvija pa ima vzpostavljen kavcijski sistem z visoko stopnjo vračanja embalaže.
