Šarec je predlog ustavne obtožbe predsednika vlade napovedal sredi marca, po novici, da država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja.
Premier Janša pa se je na Šarčevo napoved še isti dan, in sicer po posvetu politike in stroke o soočanju z epidemijo covida-19, odzval posredno. Zatrdil je, da je ob prevzemu funkcije ministra za zdravje po odstopu Tomaža Gantarja vsem pristojnim naročil, naj Slovenija kjerkoli in za kakršnokoli ceno naroči dodatne količine cepiva.
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je tedaj menil, da je predlog za ustavno obtožbo neutemeljen.
Tedaj so bile tudi nekatere opozicijske stranke do predloga zadržane, neuradno so nekateri povedali, da pri tem ne bodo sodelovali. Kot kaže, pa se je četverica strank dogovorila in bodo vse štiri sopodpisnice predloga.
Sicer pa je Šarec pozneje razkril še nekatere druge vsebine, ki bodo del predloga. To sta nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije in poseganje v tožilstvo. Na pobudo SAB je v predlogu tudi očitek glede “ogrožanja zdrave pitne vode”, ki ga vidijo v nedavno sprejeti noveli zakona o vodah.
Po poslovniku DZ lahko najmanj deset poslancev predlaga DZ, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. DZ po zakonu o ustavnem sodišču o predlogu obtožbe odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.
