Pred 106 leti, 10. oktobra 1920, so na območju Celovške kotline glasovali o tem, ali bo ozemlje pripadlo Avstriji ali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dve coni, glasovala je le ena
Plebiscitno območje je zajemalo Rož, Gure, Celovec, Podjuno in južno pobočje Svinške planine, razdeljeno pa je bilo na dve coni.
Cona A s središčem v Velikovcu je bila pod zasedbo jugoslovanske vojske in v njej naj bi glasovali prvi.
Cona B, ki je obsegala Celovec in območje severno od Vrbskega jezera, je bila pod avstrijsko upravo; tam naj bi glasovali le, če bi bil izid v coni A ugoden za jugoslovansko stran.
Ker je cona A glasovala za Avstrijo, je bila s tem odločena pripadnost celotnega območja in v coni B glasovanja nikoli niso izvedli.
Petinpetdeset odstotkov proti sedemdesetim
V coni A je za ostanek v Avstriji glasovalo 22.025 ljudi oziroma 59 odstotkov, za Kraljevino SHS pa 15.279 oziroma 41 odstotkov. Oddanih je bilo 37.304 glasov, volilnih upravičencev pa je bilo 39.291.
Prav ta izid je najbolj zgovoren, če ga postavimo ob popis prebivalstva: po avstrijskem štetju iz leta 1910 je bilo v coni A skoraj 70 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Precej slovensko govorečih je torej glasovalo za Avstrijo.
Za Koroško na slovenski strani je pomembno, da Mežiška dolina in Jezersko na plebiscitu nista glasovala. Kraljevini SHS sta pripadla že prej, s senžermensko mirovno pogodbo z Avstrijo, podpisano 10. septembra 1919. O preostalem območju naj bi odločil prav plebiscit.
Kaj je sledilo
Po plebiscitu se je položaj koroških Slovencev poslabšal. Dvojezično šolo so uvedli po letu 1945, Avstrija pa jo je leta 1958 ukinila.
V avstrijski Koroški je 10. oktober deželni praznik in se vsako leto obeležuje s slovesnostmi.
