Pokojnine žensk so po ministrovih besedah v vseh članicah EU nižje od pokojnin moških, ker so ženske denimo pogosteje zaposlene s krajšim delovnim časom, kariero pa postavljajo v ozadje zaradi skrbi za otroke in starejše člane družine. Zaradi dobro oblikovanega sistema materinskega in starševskega dopusta in organiziranega varstva otrok je pokojninska vrzel v Sloveniji precej manjša kot v EU, saj znaša nekaj pod 18 odstotkov, v EU pa 30 odstotkov, je poudaril.
V projektu Moje delo.Moja pokojnina, katerega nosilec je ministrstvo, so po njegovih besedah med drugim razvili pokojninski kalkulator, ki bo pomagal k boljšim odločitvam v povezavi z upokojevanjem, preučili pa so tudi razloge za pokojninsko vrzel med spoloma.
Prizadevanja za manjšo razliko v pokojninah med moškimi in ženskami bodo nadaljevali, pri čemer pa se zaveda, da delo ne bo uspešno brez sodelovanja s socialnimi partnerji in drugimi deležniki.
V prvem sklopu konference se je Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja osredotočila na socialnoekonomski položaj upokojenk in upokojencev. Glede na tip gospodinjstva je socialnoekonomski položaj najboljši pri tistih, ki živijo skupaj z drugimi člani družine, ki so delovno aktivni, najslabši pa je pri tistih, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih. Še zlasti je slab položaj upokojenih žensk, ki živijo same, je povedala.
V zadnjem času je bilo po njenih besedah več pokojninskih sprememb za boljši položaj upokojencev, a zaradi epidemije covida-19 bo trajalo več let, da bo mogoče videti njihove prave učinke, je poudarila.
Nataša Kump z Inštituta za ekonomska raziskovanja je izpostavila, da se ženske zdaj upokojujejo celo z višjimi pokojninami kot moški, saj je odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove zanje višji kot za moške. Za ženske s 40 leti pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka, medtem ko za moške 59,5 odstotka. V skladu z zadnjo pokojninsko novelo se bo na raven, kot za ženske že velja, dvignil s 1. januarjem 2023.
Vera Hoorens s Katoliške univerze v Leuvenu v Belgiji pa je posredovala nekatere ugotovitve iz socialnopsihološkega dela projekta o pokojninski vrzeli med spoloma v Belgiji. V raziskavi so ugotovili, da imajo moški bolj optimistična pričakovanja glede svoje pokojnine, ženske pa so izražale večjo zaskrbljenost.
Ker so bile ženske v primerjavi z moškimi manj optimistične, so pridobile tudi manj informacij o pokojninskem sistemu.
Sodelujoči v raziskavi so sicer na splošno iskali manj informacij o pokojninah iz bojazni, da bodo razočarani.
Sicer pa so v raziskavi ugotovili, da sodelujoči slabo poznajo belgijski pokojninski sistem, pri tem pa mlajši slabše od starejših in ženske slabše od moških.
