“Sam se bom vedno zavzemal, da poštenemu delu pripada tudi pošteno plačilo, tudi vlada ta cilj zasleduje. Gotovo pa moramo biti v teh izjemnih razmerah še posebej občutljivi za socialni dialog. Delodajalci in delojemalci so prvi poklicani, da slišijo drug drugega in skušajo najti dogovor,” je danes na novinarski konferenci o aktualnem stanju bolezni covid-19 dejal minister.
Na novinarsko vprašanje, ali je v sedmem protikoronskem zakonu pričakovati tudi določilo o začasni zamrznitvi minimalne plače, pa je odgovoril, da pogovori še tečejo. “Nekaj je še manevrskega prostora, a ne bi prehiteval dogodkov,” je povedal.
Glede minimalne plače so gospodarstvo in sindikati izrazito vsak na svojem bregu. Delodajalci poudarjajo, da je zamrznitev nujna za ohranitev delovnih mest, sindikati pa se s tem ne strinjajo in so pripravljeni dvig minimalne plače skladno z zakonom iz leta 2018 braniti z vsemi oblikami sindikalnega boja, tudi s splošno stavko.
Vlada je sprva v osnutek sedmega protikoronskega zakona vnesla tudi določilo o zamrznitvi minimalne plače z novim letom, a tega kasneje v osnutku zakona, ki je prišel na mizo socialnih partnerjev na Ekonomsko-socialnem svetu, ni bilo.
Ali bo določilo o zamrznitvi minimalne plače v končni različici sedmega protikoronskega zakona, tako ni znano. Prav tako ni jasno, kdaj bo vlada ta zakonski predlog obravnavala. Pričakovati je bilo, da ga bo že v sredo, a se to ni zgodilo.
Je pa vlada v sredo podaljšala ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa za pol leta, do konca junija 2021. Podaljšanje je bilo predvideno že v šestem protikoronskem zakonu, ki ga je DZ sprejel 25. novembra, a je med zakonodajnim postopkom iz besedila pomotoma izpadlo.
Cigler Kralj je danes poudaril, da stanje na trgu dela in vedno večje zanimanje delodajalcev kažeta, da je ta ukrep še vedno potreben. “Ocenjujemo celo, da bo po koncu drugega vala epidemije potreben še bolj,” je dejal.
