Po njegovih besedah se je moral novi vodja panoge Aleš Rogelj spoprijeti z zahtevnejšimi finančnimi razmerami, vendar je programe kljub temu ustrezno zastavil.
“Usklajevanje s trenerji in vse drugo ni bilo vedno preprosto, vendar smo programe za zdaj postavili in ti tečejo. Kako bo naprej, bomo še videli,” je dejal Bijol.
Pri razdelitvi sredstev so ohranili obseg financiranja otroških in mladinskih programov, preostanek pa namenili ekipam v evropskem in svetovnem pokalu.
Bijol je ob tem pojasnil, da še niso podpisali dveh pogodb z večjimi sponzorji, vendar so z njimi ustno dogovorjeni. Zato večjih težav za zdaj ne pričakujejo, čeprav opozarja, da je v trenutnih razmerah težko napovedovati, kako se bodo stvari razvijale.
Konec tekmovalnih karier Ilke Štuhec in Ane Bucik po njegovih besedah ne pomeni večjega pretresa za finančno konstrukcijo panoge.
“Nekaj se je spremenilo pri Ani oziroma pri njenem dolgoletnem opremljevalcu in sponzorju, vendar se takšne stvari nato kompenzirajo z drugimi. Načeloma zaradi tega ne pričakujemo pretresa,” je pojasnil.
Hitrih disciplin ne bodo opustili
Na ženski strani slovenskega alpskega smučanja so bili ljubitelji dolgo vajeni vidnih dosežkov tudi v hitrih disciplinah. Bijol je poudaril, da teh disciplin ne nameravajo opustiti, vendar bo njihov nadaljnji razvoj odvisen predvsem od zanimanja.
“Če se bodo pojavile tekmovalke ali tekmovalci, ki jih bodo zanimale te discipline in bodo že v nižjih selekcijah kazali ustrezne rezultate, bomo razmišljali tudi o ekipah za hitre discipline,” je dejal.
Za zdaj ne vidijo kandidatk z izrazitimi ambicijami. Kljub temu so tudi med mlajšimi dekleti smučarke, ki so na hitrih smučeh zelo dobre, zato bo prihodnost pokazala, kako se bo spreminjal položaj.
Bijol se zaveda, da je po obdobju izjemnih dosežkov Tine Maze in Ilke Štuhec nastal velik tekmovalni vakuum.
“Ilka je dolga leta nadaljevala pot, ki jo je pred njo začrtala Tina Maze. Po njunem obdobju se je pojavil velik vakuum, vendar na to ne moremo bistveno vplivati. Vrhunski tekmovalci se ne pojavijo čez noč,” je poudaril.
Podnebne spremembe otežujejo poletne priprave
Vse večji izziv za alpsko smučanje so tudi spreminjajoče se snežne razmere in taljenje ledenikov. V Evropi je poleti vse manj možnosti za kakovosten trening, zato postajajo vse pomembnejše priprave na južni polobli. Letos je na Novi Zelandiji trenirala Neja Dvornik, drugi so vadili v Čilu in Argentini.
Na južno poloblo že odhajajo tudi mladinske ekipe Avstrije, Nemčije in Švice. Bijol opozarja, da bi se lahko razlike med reprezentancami še povečale, če bodo imele bogatejše ekipe bistveno več možnosti za trening na oddaljenih prizoriščih.
“Če si lahko bogatejše reprezentance privoščijo mesec ali mesec in pol priprav na južni polobli, druge pa ne, se lahko razlike še povečajo,” je dejal. Po njegovem bi bilo smiselno razmišljati o bolj enakih pogojih, denimo o skupnem obdobju treninga na določenem terenu za vse ekipe.
V Sloveniji bi potrebovali poligon in pokrito smučarsko dvorano
Dolgoročno bi bila ena od rešitev tudi pokrita smučarska dvorana v Sloveniji. V Mariboru so se pred tremi ali štirimi leti pogovarjali o možnosti postavitve takšne dvorane v tamkajšnji areni oziroma na spodnjem delu smučarske proge, vendar zamisel ni prerasla v konkreten projekt.
“Verjetno bomo prej ali slej morali priti do takšne rešitve,” je ocenil Bijol. Dvorana bi lahko omogočala trening tehničnih disciplin.
Pomembno je tudi izboljšanje pogojev za trening na poligonu v Podkorenu pri Kranjski Gori.
“Vsi bi si želeli več poligonov v Sloveniji, kjer bi otroci lahko trenirali v različnih delih dneva, ne le v kratkih jutranjih terminih, kot je to pogosto zdaj. Menim, da v Kranjski Gori napredujemo in gremo v pravo smer, vsako leto je boljše,” je sklenil Bijol.
