Kot so zapisali je zveza dajatev predlagala le pod pogojem, če bi država uvedla brezplačno čipiranje in omogočila nižje cene cepljenja. Kot poročajo do realizacije leta 2013 ni prišlo, kljub temu pa se predlog občasno še vedno pojavi v javnosti. “Pogosto tudi s strani katerega od jeznih županov, ki bi dajatev uvedel zaradi “onasneževanja” njegovega mesta ali drugače – nedoslednosti skrbnikov pri pobiranju pasjih iztrebkov,” so zapisali.
Po njihovih podatkih Evropejci za pse namenimo letno več kot 24 milijard evrov, Slovenci pa okoli 55 milijonov evrov, kot so zapisali pa k uvedbi davka na pse večina ni naklonjena. Leta 2013 so predlog Kinološke zveze v javnosti praktično raztrgali.
Tak davek poznajo marsikje po svetu, tudi v številnih mestih v sosednji Avstriji, so navedli. Na Dunaju mora vsak skrbnik psa letno plačati okrog 70 evrov dajatve za prvega psa in po 100 evrov za vsakega naslednjega psa, poročajo in dodajajo, da je bil davek na pse pogost v mnogih evropskih državah večji del 20. stoletja, vendar so bili v večini držav ukinjeni od 70. let prejšnjega stoletja. Nemčija in Avstrija se plačila še vedno držita, poročila o pobiranju “pasjega davka” pa kažejo, da so ga plačevali tudi v Sloveniji. “Zapisi kažejo, da je bil v Celju med letoma 1900 in 1902 v veljavi odlok o pasjem davku, popisanih je bilo 315 psov (danes je v Celju registriranih vsaj 15 krat več psov).”
Davek zaradi pasjih ugrizov?
Na portalu Pes moj prijatelj so navedli, da je lani nekdo predlagal obdavčitev in celo prepoved psov. Predlagatelj je na portalu, kjer se sicer oddajajo predlogi vladi, lani navedel statistične podatke NIZJ, ki kažejo, da so leta 2019 v zdravstvenih ambulantah zaradi ugriza psa oskrbeli 2804 oseb. “To število pa je “dovolj zgovorno”, da se mačke in pse preprosto prepove ali pa se jih obdavči, je zapisal predlagatelj. No, morda se je s predlogom samo šalil, a je bil pri pripravi predloga vseeno zelo natančen: “V Sloveniji je okoli 250.000 psov, v državno zdravstveno blagajno bi tako naneslo okoli deset milijonov letno.”,” so zapisali.
V oddaji Preverjeno pa je pred dnevi samostojni aktivist Aleksander Kamenik dejal, da bi davek na pse discipliniral velik del neodgovornih skrbnikov. S tem je Kamenik ponovno spomnil na temo, o kateri se je v preteklosti že večkrat govorilo. “Tisti, ki zagovarjajo uvedbo davka na pse so prepričani, da bi ta dajatev prispevala k odgovornejšemu ravnanju skrbnikov psov in predvsem zmanjšanju števila zapuščenih psov,” so zapisali na portalu Pes moj prijatelj.
Društva za zaščito živali davku nasprotujejo.
Uvedbe tovrstnega davka ne podpirajo pri Društvu za zaščito živali Ljubljana. “Že sedaj, ko je obvezno cepljenje in čipiranje psov, za to poskrbijo zgolj odgovorni skrbniki psov. Zato menimo, da bi se podobno zgodilo tudi v primeru uvedbe davka za skrbnike psov – plačevali bi ga zgolj tisti, ki so že odgovorni. Še zmeraj bi obstajal problem neregistriranih, nečipiranih in necepljenih psov. Namesto uvedbe davka, naj pristojni zato najprej uredijo, da bodo čipirani in registrirani vsi psi v Sloveniji,” je za spletni portal Pes moj prijatelj povedala Nataša Demirović iz omenjenega društva.
Melita Trbovšek iz Društva za zaščito živali Lajka pa je dodala: “Če bi bil ta davek res porabljen namensko, tako da bi prinesel izboljšave tako glede dobrobiti živali, npr. okrepljen in predvsem manj rigiden ter nezainteresiran inšpekcijski nadzor, za financiranje boljših pogojev bivanja in oskrbe zapuščenih živali, za več pasjih parkov in sprehajalnih poti v urbanih naseljih, več košev za pasje iztrebke in redno praznjenje le-teh … v tem primeru sem ZA. Ker pa močno dvomim, da bi se v državi, kakršno pač imamo, zbrani davek uporabil strogo namensko in bi prinesel znatne izboljšave tako za pse kot tudi za njihove skrbnike, niti za okolje, sem pa PROTI.”
VIR: Pes moj prijatelj
