Predstavniki ministrstva za zdravje so na današnji novinarski konferenci pojasnjevali učinke julija lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, po katerem so izvajalci zdravstvenih storitev v javni mreži dobili plačane vse opravljene zdravstvene storitve, tudi tiste nad rednim programom.
V minulih dneh so se v medijih namreč pojavile kritike, da omenjeni ukrep, označen tudi kot “zdravstveni eksperiment”, ni bil uspešen. Minister za zdravje Bešič Loredan je danes poudaril, da zakona na ministrstvu niso nikoli opredeljevali na ta način. Z njim so, kot so dali vedeti ob nastopu vlade, želeli “stabilizirati sistem”.
Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo se je sicer povečalo, kar na ministrstvu razlagajo s spremenjeno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo covida-19 v zadnjih dveh letih namreč izdajo več napotnic s stopnjami nujnosti zelo hitro in hitro, kjer bi pacient do storitve skladno z zakonom moral priti najkasneje v sedmih oz. 21 dneh.
Po opravljenih analizah na ministrstvu ocenjujejo, “da je interventni zakon na svoj način zgodba o uspehu”. “Zato ker smo denar vložili v storitve, v dostopnost, v življenje pacientov in nikoli ni bilo rečeno s strani ministrstva, da bomo na ta račun drastično skrajšali čakalne dobe,” je dejal Bešič Loredan. V pogovoru za STA je lani, tik preden so predlog zakona vložili v parlamentarni postopek, sicer izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico.
Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem po oceni ministrstva in vlade “v celoti podivjal, čakalne dobe bi se močno podaljšale in dostopnost do zdravstvenih storitev bi bila še bistveno manjša, kot je bila pred covidom”, je dejal minister.
