V bolnišnice še vedno prihajajo okuženi s koronavirusno različico delta, posamezni bolniki pa so okuženi tudi z različico omikron, tudi med hospitalizirani na covidnih intenzivnih oddelkih, je pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in infektologinja Bojana Beović.
Poudarila je, da covid-19 pri okužbi z različico omikron večina ljudi, še posebej prebolevniki in cepljeni, preboleva “kot prehlad”. Tisti, ki bolezni še niso preboleli in so necepljeni, pa lahko zbolijo s težkim potekom, še posebej če spadajo v katero izmed rizičnih skupin. Slednjim še posebej priporoča, da se odločijo za cepljenje proti covidu-19.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je sicer na današnji vladni novinarski konferenci izpostavil, da se bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov po projekcijah ob trenutnem reprodukcijskem številu 1,4 začelo povečevati v prihodnjih dneh in bo vrh z okoli 900 zasedenimi posteljami predvidoma doseglo okoli 2. februarja. Če se bo reprodukcijsko število povečalo, se bo število bolnikov v bolnišnicah približalo 1100. Vrh na oddelkih intenzivne nege pa pričakujejo okoli 6. februarja, ko bo po projekcijah intenzivno terapijo potrebovalo okoli 200 covidnih bolnikov oz. 250 v primeru višjega reprodukcijskega števila, je še navedel.
Beovićeva je opomnila, da ima po statistikah iz tujih držav tretjina oseb simptome bolezni še tri mesece po prebolelem covidu-19. “Razvoj dolgega covida ni povsem skladen s tem, kako huda je bila okužba. Nekateri bolezen prebolijo blago, pa imajo nato še dlje časa resne težave,” je opozorila. Kakšne dolgotrajne zaplete po preboleli bolezni bi lahko povzročala različica omikron pa je po njenih besedah še prezgodaj napovedati.
Ob tem je spomnila, da bo v kratkem minilo pol leta, ko so se nekateri posamezniki iz rizičnih skupin cepili s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19, zato so ti posamezniki slabše odporni proti različici omikron. Proti omikronu so obstoječa cepiva že sicer nekoliko manj učinkovita.
Beovićeva se je dotaknila tudi učinkovitosti zaščite pred okužbo pri maskah tipa FFP2, ki bodo od srede obvezne za zaposlene v šolstvu, sociali in zdravstvu po morebitnih tveganih stikih z osebami, okuženimi s koronavirusom.
“Te maske so seveda bolj učinkovite od kirurških mask, kirurške pa od tekstilnih. Je pa do neke mere odvisno tudi od tega, kako oseba uporablja masko oz. kako se ji prilega, kako tesni,” je poudarila. Spomnila je, da je treba zaščitne maske ustrezno menjavati, saj se njihova sposobnost zaščite skozi čas zmanjša.
Izpostavila je tudi pomen karanten ob tveganih stikih in samoizolacij po okužbi s koronavirusom. V obeh primerih posameznik za dosego namena karantene oz. samoizolacije ne sme imeti stika z nikomer. Pri izjemno nalezljivi različici omikron lahko že nekajminutni obisk trgovine vodi v širjenje koronavirusa, je opozorila.
Ljudem je svetovala, naj s cepljenem s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19 ne čakajo zaradi napovedi o prilagajanju cepiv različici omikron. Peti val epidemije namreč že poteka, obstoječa cepiva pa kljub slabši učinkovitosti ščitijo proti težjemu poteku covida-19.
Dejala je, da bi lahko cepivo Novavax, ki naj bi bilo v Sloveniji dostopno do konca meseca, vodilo v povečanje zanimanja za cepljenje, saj je zasnovano na tehnologiji, ki je v uporabi že dlje časa. Ali bo cepivo možno uporabljati v kombinaciji s trenutno dostopnimi vrstami cepiv, še ni znano.
Potrdila je, da zdravniška zbornica preiskuje, kaj se je zgodilo v primeru domnevnega cepljenja 250 otrok z vektorskimi cepivi, ki za uporabo pri otrocih nimajo dovoljenja. Postopek je zbornici predal zdravstveni inšpektorat, ki je v 20 primerih ugotovil, da je šlo za administrativne napake, ki so jih v času nadzora že odpravili.
V posameznih primerih pa je po informacijah Beovićeve prišlo do napake pri preverjanju starosti. Na cepljenje je tako denimo prišla mlada oseba, stara skoraj 18 let, ki je po videzu dajala vtis polnoletnosti in je bila cepljenja še preden so na cepilnem mestu ugotovili, koliko je oseba stara.
V postopkih bodo po njenih besedah iskali izboljšave. Če pa bodo odkrili, da je prišlo do nedopustnih situacij, bodo zdravnike, ki so izvedli cepljenje otrok, obravnavali v skladu z določenimi postopki.
Dotaknila se je tudi predloga programa cepljenja za leto 2022, po katerem bi specialisti medicine dela ob dogovoru z delodajalci in delavci v oceno tveganja za posamezna delovna mesta lahko uvrstili cepljenje proti covidu-19. Posamezen specialist medicine dela, prometa in športa bo po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja iz prejšnjega četrtka na pobudo delodajalca presodil, če je pobuda ustrezna, in jo nato sprejel ali zavrnil.
Kot je dejala Beovićeva, gre v tem primeru res za presojo posameznega zdravnika. “Prav gotovo pa bo medicina dela kot stroka sprejela neka osnovna priporočila (…), kako se take stvari izvajajo, podobno kot to naredimo pravzaprav pri vseh stvareh, ki jih počnemo, tudi pri zdravilih,” je pojasnila. Ob tem je poudarila, da v medicini stvari niso absolutne, temveč v posameznih situacijah stvar individualne presoje.
